Avto.info

Cilji za prihodnost so jasni

5. mednarodna konferenca e-Mobilnost 2018 je za nami

Cilji za prihodnost so jasni: 5. mednarodna konferenca e-Mobilnost 2018 je za nami

Cilji za prihodnost so jasni

Avtor: Foto: S Rally

Svet in Evropa sta pred velikimi spremembami na področju mobilnosti. A če smo nekaj let poslušali le ideje in obljube, zdaj počasi prehajamo k dejanjem. To ne nazadnje dokazuje tudi Evropska unija, ki je najverjetneje tik pred sprejetjem zakona, s katerim bodo države članice zavezane k znižanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Peta konferenca o e-mobilnosti, ki je tudi letos postregla z mednarodno udeležbo – potekala je v sodelovanju z vlado Kraljevine Nizozemske, z vlado Zvezne Republike Nemčije, avstrijsko energetsko družbo OMV in domačim operaterjem električnega omrežja ELES –, je bila zato tudi najbolj aktualna do zdaj. Konferenco skupaj organizirata E-mobility.si in medijska založba Adria Media Ljubljana.

Kot je že v uvodu povedal Primož Lemež, predsednik Emobilityja, danes zaradi onesnaževanja zraka po krivdi prometnega sektorja, svet vsako leto utrpi več milijard evrov škode in milijone prezgodnjih smrti! Samo v Sloveniji za zdravljenje bolezni, ki so dokazano posledice slabega zraka iz prometa, zapravimo okoli 400 milijonov evrov. Slovenija na področju e-mobilnosti nikakor ni vzor, saj po obetavnem začetku in postavitvi električnih polnilnic na celotnem avtocestnem križu, pri čemer smo bili prvi na svetu, ni storila prav veliko. To je poudarila tudi ministrica za infrastrukturo, mag. Alenka Bratušek, ki ob tem vseeno dodaja, da v Sloveniji obstaja dobra strategija za razvoj.

Podobnega mnenja kot Bratuškova je tudi evropski poslanec iz skupine Zelenih, dr. Igor Šoltes, ki je ob tem priznal, da se v Evropi na tem področju rade sprejemajo različne dolgoročne zaveze, ki pa se jih nato ne držijo. E-mobilnost je v tem trenutku osma najpomembnejša gospodarska panoga na svetu. Države članice zato že izgubljajo gospodarski boj proti Kitajski in Združenim državam, kjer je elektro mobilnost in posledično proizvodnja električnih avtomobilov ter komponent močno v porastu. Tudi zato Evropa že pripravlja razpis za razvoj električnih baterij v višini 114 milijard evrov. Skladno s tem bo vzpostavljenih 260 tisoč delovnih mest.

O novih delovnih mestih, ki naj bi jih elektro mobilnost ustvarila tudi na Nizozemskem, v eni od najhitreje razvijajočih se držav na tem področju, je spregovoril nizozemski veleposlanik v Sloveniji Bart Twaalfhoven. Nizozemska sicer načrtuje popolno prepoved uporabe vozil z motorji z notranjim zgorevanjem do leta 2030. Do istega leta naj bi tako Nizozemska – po besedah njegovega sorojaka, višjega svetovalca v nizozemski vladi in velikega poznavalca e-mobilnosti, gospoda Everta Jana Schuurmana – znižala izpuste toplogrednih plinov za kar 49 odstotkov. Ta cilj bodo dosegli z opogumljanjem lokalnih oblasti, dodatnimi subvencijami in z javno-zasebnimi partnerstvi.

Po njegovem mnenju je Nizozemska sicer tako imenovani živeči laboratorij, kjer se nove prakse testirajo v realnosti, med njimi tudi sistem V2G (vehicle to grid), ki predvideva, da bi električni avtomobili po potrebi vračali električno energijo v omrežje, ne pa jo le jemali iz njega. Kot primer dobre prakse pristopa živečega laboratorija je izpostavil tudi projekt Johan Cruijff ArenA, kjer elektriko pridobljeno iz fotovoltaike na strehi stadiona, shranjujejo v baterijah in po potrebi je ta energija na voljo nizozemskemu elektro omrežju, sicer pa se s to energijo napaja stadion Ajaxa.

Nekoliko manj navdušen je bil nad situacijo v svoji državi nemški govorec Frank Müller, ustanovitelj Nemške zvezne agencije za e-mobilnost (BEM), kjer pa se stvari vendarle premikajo. Omenjena agencija namreč sodeluje z več kot 300 zagonskimi podjetji, v razvoj e-mobilnosti pa se počasi in pod pritiskom uspeha znamk, kot je ameriška Tesla, usmerja tudi tradicionalna avtomobilska industrija. Dober primer tega je Volkswagen, ki je ustanovil podjetje Volkswagen Energy. Tako bo VW poleg proizvodnje električnih avtomobilov ponujal tudi storitev za izposojo baterij za električne avtomobile in njihovo upravljanje.

Po njegovem mnenju je prihodnost tudi v električnih kolesih – Nemčija je s prodajo dveh milijonov koles letno drugi največji trg na področju električnih koles (za Kitajsko seveda). Zelo hitro pa se razvija tudi souporaba električnih vozil. Za to možnost se mladi odločajo čedalje pogosteje, številni med njimi tako niti nimajo lastnih avtomobilov.

A tudi ko bodo električni avtomobili zaživeli v Sloveniji, se bo projekta treba lotiti z zvrhano mero pazljivosti, kot je poudaril mag. Uroš Salobir, direktor področja za strateške inovacije pri ELES. Električni avtomobili bi namreč lahko sčasoma preobremenili električno omrežje, čeprav imamo energije že zdaj dovolj. Problem je v moči in hkrati hipni priključitvi večjega števila električnih avtomobilov. Pametne polnilnice bi lahko v veliki meri rešile vse zagate in to na način, da bi se avtomobili uporabljali kot pasivni hranilniki energije. Vendar pa bi za to morali biti ves čas, ko bodo stali (to pa je povprečno 23 ur na dan), priklopljeni v omrežje. Če bomo k temu dodali še enostavno uporabo, standardizacijo polnilnih mest in strateško upravljanje, kot to predvideva strategija E8, je večina ukrepov za vzpostavitev polnjenja električnih avtomobilov tako rekoč že izpeljanih. Ob tem pa za potrošnike oziroma lastnike EV ni zanemarljivo dejstvo, da bodo na ta način lahko tudi bistveno ceneje napajali svoja vozila.

Nekoliko drugačen pogled na mobilnost prihodnosti pa ima energetsko podjetje OMV iz Avstrije oziroma njen predstavnik, mag. Richard Bachinger. Bachinger se zaveda, da so fosilna goriva 'kot sladkor za telo'; nezdrav, a priročen vir energije, ki pa se jih bi morali v vsakdanjem življenju in prometu čimprej znebiti. Potrebe po fosilnih gorivih iz dneva v dan naraščajo, uvedbo alternativnih goriv pa zavirajo številni dejavniki, od omejenih zmogljivosti baterij do drage električne energije ter dragih raziskav na eni strani in poceni obstoječe tehnologije na drugi. Rešitev tako ni zgolj v električni energiji, ampak v kombinaciji električne energije in različnih vrst plinov, tudi vodika.

Vendar pa vse aktivnosti in spodbude ne bodo pomagale, če ne bomo pravilno ozaveščali ljudi. Tomaž Drozg, lastnik Adria Media, ki izdaja tudi Plugin Magazin, je prepričan, da je prav v ozaveščenih potrošnikih ključ do uspešnega prehoda na e-mobilnost, za kar se bo ekipa Adria Medie še naprej trudila. Izpostavil pa je dejstvo, da na tej poti ne najde zaveznikov, ki bi bili pripravljeni v ozaveščanje ljudi tudi investirati!

Če je bil prvi dan letošnje konference e-Mobilnost nekoliko bolj strokovno in mednarodno obarvan, je bil drugi dan precej bolj zanimiv za splošno javnost, predvsem za tiste, ki razmišljajo o nakupu električnega vozila, bodisi za privatno ali pa službeno uporabo. Primož Lemež, predsednik Emobility.si in eden od organizatorjev konference, je predstavil program subvencij za nakup novega električnega ali hibridnega avtomobila. Za dodelitev subvencije in poznejše urejanje kreditov v Sloveniji skrbi Eko sklad, ki svoje delo opravlja zelo dobro.

Da so električna vozila res veliko cenejša z vidika vsakodnevne uporabe in potrošnje, sta s številkami dokazala Željko Purger in Gregor Končan iz podjetja Renault-Nissan Slovenija. Gre za vodilni znamki na področju električnih avtomobilov v Evropi, saj je danes vsak četrti električni avtomobil na stari celini znamke Renault; kmalu pa je pričakovati, da bo prvo mesto najbolj prodajanega električnega avtomobila tudi pri nas prevzel Nissanov leaf. Izkazalo se je namreč, da je električni avtomobil po štirih letih lastništva (za primerjavo so vzeli Renaultova ZOE in  clia), upoštevajoč vse stroške, ne glede na število prevoženih kilometrov, bolj ugodna izbira kot pa primerljivi bencinski ali dizelski avtomobil – ta razlika lahko znaša tudi do 2.800 evrov oziroma 700 evrov na leto.

Pogost argument številnih avtomobilistov, zakaj naj ne bi kupili električnega avtomobila, je premajhen domet tega. Na konferenci sta Dušan Lukič in Marko Logonder s številkami podprla svojo tezo, da to ne drži. Električni avtomobili namreč omogočajo zadosten doseg za vsakodnevne potrebe, na daljših poteh pa zahtevajo polnjenje baterij le vsakih nekaj sto kilometrov.

Po mnenju Lemeža v Sloveniji stoji skorajda preveč električnih polnilnic, imamo po drugi strani premalo zasebnih polnilnic. Po besedah Tea Bunte iz podjetja Elevat je zanje treba odšteti le še nekaj sto evrov. Bunta še dodaja, da je tovrstne polnilnice s soglasjem lastnikov mogoče namestiti tudi v večstanovanjskih objektih, kar pomeni, da postajajo električni avtomobili vse bolj zanimivi tudi za tiste kupce, ki živijo v bloku. Vsekakor pa že zdaj velja razmisliti o nakupu pametne polnilnice, kot je prvi dan izpostavil Uroš Salobir iz ELES.

Tretji pomembnejši razlog, zakaj prodaja električnih avtomobilov zaostaja, naj bi bili baterijski sklopi. Slednji naj bi bili namreč predragi, treba naj bi jih bilo menjati vsakih nekaj let, obenem pa naj bi obstajala nevarnost samovžiga baterij. A vse to so po besedah Mihaela Adamiča s Kemijskega inštituta neutemeljeni razlogi za strah. Del krivde za nezaupanje potencialnih uporabnikov nosijo mobilni telefoni, pri katerih smo vajeni, da baterije odpovedo po dveh letih. Baterije v električnih vozilih naj bi – zaradi vgrajenega sistema za nadzor delovanja BMS – zdržale precej dlje. Primeri iz prakse tako že kažejo, da baterije tudi po več sto tisoč kilometrih ne izgubljajo omembe vredne kapacitete.

Da je v Sloveniji tudi nekaj podjetij, ki uspešno orjejo ledino pri prehodu na električne avtomobile, so dokazali pri Pošti Slovenije. Njihovi uslužbenci letno s službenimi vozili prevozijo okoli 3,6 milijona kilometrov. Kot je pojasnila gospa Branka Leskovšek, je ta številka tudi eden od razlogov, da so se v podjetju odločili za nakup prve generacije električnih vozil s svinčenimi baterijami, ki pa so jih čez čas nadomestili z Renault kangooji Z.E., štirikolesniki Paxster in električnimi skuterji. Potezo vodstvo Pošte še danes smatra kot pravilno, saj vozila zadoščajo njihovim potrebam, nad njimi pa so navdušeni tudi uporabniki.

Organizatorja 5. konference o e-mobilnosti – Emobility in Adria Media – sta že napovedala, da bo 6. konferenca še večja in boljša, kot je bila letošnja!

Se vidimo prihodnje leto!

Send to Kindle
|

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kabi d.o.o.