Na pobudo ministrstva za gospodarstvo se je 24. septembra na delovnem srečanju, v soorganizaciji ACS in GZS, ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radić na GZS sestala s predstavniki avtomobilske industrije.
Namen srečanja je bil predstaviti kompetence in partnerstva te industrije, s katerimi lahko konkurirajo v razvoju zelene avtomobilske industrije in opredeliti vlogo države, da s primernimi politikami to podpre. Srečanja so se udeležili najvidnejši predstavniki proizvajalcev in dobaviteljev na vseh ravneh dobaviteljske verige – od sistemskih razvojnih dobaviteljev, poddobaviteljev in ponudnikov orodij in opreme za to industrijo.
Ta sektor slovenske industrije, ki ustvari 10 % slovenskega BDP, 21 % slovenskega izvoza, je bil že v okviru Izhodne strategije Slovenije identificiran kot ena izmed ključnih prioritet. »Vendar je zapisano v strategijah potrebno konkretizirati na način, da se posamične parcialne interese in zgodbe oblikujejo v večjo, bolj povezano razvojno zgodbo«, kot se je izrazila izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek.
Ključno vprašanje je, kje ta industrija danes je, kako je pripravljena na izzive zelenih trendov, ki se kažejo tako v EU kot globalno. Izpostavila je, da so »poti do proizvajalcev avtomobilov zahtevne. Vanje ni mogoče vstopiti brez visokih proizvodnih in poslovnih kompetenc, ki izpolnjujejo nadstandardne sisteme proizvodne in poslovne kakovosti. Ta trg zahteva povezovanje in velika vlaganja, za kritično maso kompetenc in sredstev, ki so potrebna za vse faze od razvoja, industrializacije do komercializacije na obstoječih in novih trgih. Zato mora na to z ustreznim podpornim in konkurenčnim makroekonomskim okoljem država odgovoriti z ustreznimi instrumenti horizontalne industrijske ter ostalih razvojnih politik, zlasti NRIP in NPVŠ .
Dušan Bušen, direktor Avtomobilskega grozda Slovenije, ki je odigral pomembno vlogo pri povezovanju podjetij in podpornih institucij pri skupnih razvojnih projektih, internacionalizaciji delovanja, vključevanju v globalne dobaviteljske verige, prenosu znanja ter usposabljanju za delovanje v globalnih dobaviteljskih verigah ter sodelovanju z državnimi institucijami, je predstavil pomen avtomobilske industrije v Evropi in Sloveniji.
Izpostavil je zlasti, da je avtomobilska industrija ena od treh ključnih prioritet in hkrati trend, ki ga EU podpira s 5 milijardami evrov v okviru evropske iniciative za zelena vozila. Slovenska avtomobilska industrija predstavlja preko 85 podjetij in preko 600 kooperantov, ki skupaj zaposlujejo 147.000 visoko usposobljenih in strokovnih kadrov. V razvoj vlaga preko 5% svoje realizacije v razvoj in 12 % realizacije v nove tehnologije, državi pa prispeva 500 milijonov evrov davkov letno.
Predstavniki te industrije so predstavili globalne trende tega sektorja ter kompetence in vizijo razvoja slovenske avto industrije. Med njimi je Iztok Seljak iz Hidrie poudaril, da ima ta sektor dovolj kompetenc za preboj iz sistemskega razvojnega dobavitelja v predrazvojnega, vendar pod pogojem, da se razvoj povezanih partnerjev usmeri v inovativnost in operativno odličnost.
Edvin Sever iz Iskre Avtoelektrike je izpostavil priložnosti za rast te industrije v Sloveniji. Pri tem je poudaril nujnost smiselne makroekonomske stabilnosti in podpore države za konkretizacijo teh impulzov. Rado Bolko iz Kolektorja je izpostavil pomen globalizacije slovenskega znanja, s katerim lahko prehiteva konkurenco in sledi pričakovanjem svojih kupcev – z globalizacijo proizvodnje, hkrati pa ohranja razvojne kompetence in ključne tehnologije v Sloveniji.
Dr. Tomaž Savšek iz TPV je poudaril pomen privabljanja talentov ter razvoja lastnih, v svet odprtih kadrov, njihove mobilnosti in povezovanja z domačimi in tujimi inštitucijami znanja. Poudaril je nujnost oblikovanja novih študijskih programov, ki bodo odgovarjali potrebam te industrije. Aleš Bratož iz Revoza je predstavil nove investicijske namere, ki pomenijo realno priložnost za vključevanje slovenskih dobaviteljev komponent, orodij in opreme.
Opozoril pa je, da je med ostalimi kompetencami pogoj za izbor tudi finančna trdnost in ustreznost potencialnih dobaviteljev. Na to, da je za uspešno realizacijo tako zastavljenih razvojnih strategij nujno potrebna ne le kritična masa (povezanega) znanja in kompetenc, ampak tudi primerna kapitalska ustreznost in stabilnost, je opozoril tudi Franc Krašovec iz Cimosa. Pričakovanja, da bo država podprla internacionalizacijo in izvozne investicije te industrije na nove trge (BRIC), je izrazil Darko Hrastnik iz Uniorja Zreče.
Predstavnik poslovnega sistema Fori, Evgen Kete, je v svoji predstavitvi poudaril vidike tujih lastnikov na instrumente povezovanja za skupne razvojne projekte, ki jih spodbuja država. Izjemnega pomena ali ovira za vstopanje v partnerstva je zanje zaščite intelektualne lastnine. Izpostavil je, da bi morala država pri spodbudah za razvoj upoštevati tudi za Slovenijo pomembno ohranjanje delovnih mest. To je mogoče doseči z razvojem projektov, za katere je dolgoročno zagotovljen trg.
Ministrica mag. Darja Radić je izpostavila, da so se v okviru dosedanje politike spodbujanja konkurenčnosti in podjetništva oblikovali dobri instrumenti za ustvarjanje ugodnega podpornega okolja za podjetništvo ter za rast in razvoj mikro, malih in srednjih podjetij. Vendar, če želimo narediti dejanski razvojni preboj Slovenije, moramo nujno oblikovati novo industrijsko politiko, v kateri bomo določili nekaj prednostnih področij oz. gospodarskih panog, za katere bomo oblikovali celovit model instrumentov, s katerimi bo država omogočila razvojni preboj teh panog. Med temi prioritetami je lahko tudi avtomobilska industrija, ki že danes v Sloveniji predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost.
»Slovenija v tej politiki ne more več kot ključni cilj izpostavljati novih delovnih mest, temveč kakovost delovnih mest v podjetjih z visoko dodano vrednostjo. Med makroekonomskimi cilji morata biti med drugim tudi nižja obdavčitev dela, še zlasti pa uvedba t. i. socialne kapice, s katero bomo povečali vrednost znanja.« Ob koncu je še poudarila, da za »novo industrijsko politiko ni veliko časa«, zato njen osnutek najavlja še v tem letu.
V zaključni razpravi je bila poudarjena tudi dosedanja vloga ministrstva in SID banke pri razvoju in internacionalizaciji te industrije in izraženo pričakovanje, da bo tako tudi v prihodnje, zlasti za stare in nove trge (JV Evropa, Ruska Federacija, Rusija, Indija). V zvezi s tem je ministrica izrazila prepričanje, da bomo za prave razvojne projekte, ko bodo pripravljeni, lahko pridobili evropska razvojna sredstva.
