Dirkalniki sodobne formule 1 še nikoli niso zapeljali po popolnoma novem dirkališču ob vznožju gore Fudži, a moštva so že odstrla številne tančice skrivnosti, ki naj bi jih čakale na Japonskem. Ko so namreč lani jeseni potrdili, da bo letošnjo dirko za VN Japonske gostilo dirkališče Fudži, so mnogi le malo vedeli o sami stezi. A sodobna tehnologija, računalniki in zmogljiva elektronika so nadomestili trdo delo na dirkališčih in zmedo, ki je bila pred desetletji stalna spremljevalka formule 1, ko so se moštva podala na povsem novo stezo.
Že nekaj mesecev prej so zmogljivi računalniki na sedežu moštva v Enstonu simulirali vožnjo dirkalnika po namišljeni stezi v Fudžiju, po svoje pa so se pripravljali tudi v Viry-Chatillonu v Franciji, kjer so motorni inženirji »uglaševali« motorno elektroniko. S temi simulacijami so lahko že določili osnovne nastavitve dirkalnika, še preden se je zapeljal po stezi en sam meter.
»Vse se je začelo, ko smo od organizatorja dobili natančne načrte nove steze,« pojasnjuje tehnični direktor moštva Renault Pat Symonds. »Vse podatke smo vnesli v naše računalnike in tako najprej določili idealno linijo na stezi. Na osnovi teh podatkov smo preračunali potrebno aerodinamiko in prestavna razmerja v menjalniku. Tako smo lahko tudi takoj začeli z izdelavo potrebnih sestavnih delov dirkalnika.«
Istočasno so stezo v Fudžiju obiskali tudi Bridgestonovi inženirji, kjer so preučili kakovost in tip asfalta in tako pripravili zmes za pnevmatike, ki naj bi najbolje ustrezale temu tipu steze. V Viry-Chatillonu so inženirji določili tudi teoretično porabo goriva, natančno pa so izmerili tudi bokse in potreben čas za postanek v boksih. To so zelo pomembni podatki za določanje strategije za dirko.
Pri Renaultu so tako že pred samo dirko na računalnikih opravili več kot milijon simulacij dirke in »preigrali« številne možne scenarije v različnih okoliščinah, vključno z dežjem. Tako so se zelo dobro spoznali s stezo, ki jo je večina članov poznala le s fotografij ali skic. A da so dobili nekaj prav tako pomembnih podatkov, so morali inženirji napeti vse moči.
»Ko smo določali stopnjo oprijema steze, smo najprej dobesedno tavali v temi. To je najtežji del našega programa priprave na dirko,« pripoveduje Pat Symonds, »saj lahko že vsega triodstotna napaka pomeni za eno sekundo slabši čas na krog.«
Ob koncu lanske sezone so pri Renaultu sicer že odpeljali nekaj počasnih demonstracijskih krogov po novem dirkališču (dirkalnik poganjal še desetvaljni motor), a si s takrat zbranimi podatki pri pripravah na letošnjo dirko lahko pomagajo le okvirno. Zares bo šlo v petek med prvimi prostimi treningi, ko bodo dirkači in inženirji dobili prvo priložnost, da spoznajo in popravijo morebitne napake pri odločitvah na podlagi računalniških simulacij. Takoj po koncu treninga bodo podatke nemudoma preko satelitske povezave poslali na sedež moštva, kjer jih bodo sproti analizirali in pomagali inženirjem na dirkališču pri iskanju optimalne nastavitve dirkalnika. Preko noči bodo z drugimi računalniki še natančneje analizirali vse zbrane podatke in vtise obeh dirkačev in po vsega 24 urah od prve vožnje Giancarla Fisichelle in Heikkija Kovalainena po stezi bo tudi dirkališče Fudži le še eno od prizorišč letošnje sezone formule 1, in ne več nekaj »neznanega«. Takrat bodo imeli inženirji že veliko več odgovorov na številna vprašanja.
Urnik *
Petek 28. september
prosti trening: 03h00-04h30 in 07h00-08h30
Sobota 29. september
prosti trening: 04h00-05h00
kvalifikacije - prenos na POP TV: 06h55-08h05
Nedelja 30. september
Začetek prenosa na POP TV: 06h00
štart: 06h30 (posnetek dirke ob 09h05)
* - po srednjeevropskem času
Rezultati lanske dirke (Suzuka):
1. Fernando Alonso, Renault
2. Felipe Massa, Ferrari
2. Giancarlo Fisichella, Renault
Podatki o stezi Fudži
dolžina kroga: 4,563 km
dolžina dirke: 305,721 km – 67 krogov
Nekaj tehničnih zanimivosti steze Fudži
* Stopnja oprijema: srednja; stopnja obrabe pnevmatik: srednja; obremenjenost zavor: srednja
* Najdaljši odsek s polnim plinom: ni podatka
