Predanost in strast sta vtkani v japonsko izročilo obdelave blaga, naravne sestavine pa so vir navdiha za barve in oblike. Spoznajte, kako nova generacija mojstrov obrtnikov po svoje nadgrajuje tradicijo. Japonska ima dolgo in živahno zgodovino spretnosti obdelave blaga, pri čemer je vsaka regija razvila svoj poseben slog. Medtem ko se materiali in tehnike lahko razlikujejo, sta spoštovanje preteklosti in predanost odličnosti niti, ki še naprej povezujeta japonsko tradicijo na področju tkanin.
Proizvodnja tekstila ni zagotavljala le izdelovanja oblačil in predmetov za vsakdanjo rabo, temveč je pogosto postala dragocen vir dohodka za celotno skupnost. Uporabljali so naravne materiale, ki so bili okolju prijazni, človeku neškodljivi in lahko dostopni. Značilne lastnosti posameznih materialov so sčasoma postale simboli njihovih regij. Tak primer je žafranika ali barvilni rumenik, ki je že več stoletij sestavni del tekstilne kulture v prefekturi Jamagata v severnem delu Japonske. Cvetove teh gojenih rastlin so cenili zaradi škrlatnega barvila, ki so ga pridobivali iz njihovih cvetnih listov in jih še vedno uporabljajo številni obrtniki.
Prefektura Tokušima je postala sinonim za spretnost barvanja z indigom (japonsko aizome), ki jo po izročilu poznajo že kakšnih 800 let. Tokušima je del Šikokuja, najmanjšega od štirih glavnih japonskih otokov, in je obdarjena z obilico vode in rodovitne zemlje, ki sta idealni za gojenje indigovca. Bogati odtenek indiga, ki ga s ponosom imenujejo japonsko modra, je bil celo vključen v logotip olimpijskih in paraolimpijskih iger v Tokiu leta 2020. Podobno kot po žafraniki iz Jamagate se je povpraševanje po barvilu indigo v tekstilni proizvodnji v dvajsetem stoletju zmanjšalo, saj so bila na voljo cenejša sintetična barvila. V zadnjih letih pa je vse več zanimanja za tradicionalne tehnike, naravne sestavine in trajnostne prakse pripomoglo k ponovnemu povečanju prepoznavnosti japonskih organskih barvil za blago. Nova generacija obrtnikov na vznemirljive načine združuje sodobno estetiko in preizkušene tehnike.
Takuya Shoji iz podjetja Hi-Color Handworks je med tistimi, ki so prevzeli izročilo in organske tekstilne barve prenašajo v novo obdobje. Shoji v podjetju s sedežem v okrožju Kaifu v Tokušimi s svojo majhno ekipo proizvaja vrsto organskih barvil, vključno z lastnim indigom, pridelanim brez kemikalij in pesticidov.
“Glavna sestavina naših barvil za tkanine je modri indigo, poleg njega pa so tu še rumena (iz ognjiča), rdeča (iz korenike rastline broč) in rjava (iz blata). S kombinacijo teh štirih barv ustvarimo osnovno barvo. Po barvanju z rumeno barvo ognjiča lahko dodamo tudi sloj svetlejšega indiga, ki ustvari zeleno barvo,” pojasni. Shoji se je svoje obrti lotil po rojstvu sina, ki je imel hud atopijski dermatitis. Prizadeva si ustvarjati oblačila, ki jih je veselje nositi in so v skladu z naravo. Postopek barvanja vključuje večkratno izpiranje tkanine, pri čemer Shoji uporablja podtalnico iz reke v bližini svoje delavnice.
V današnjem svetu hitre mode in takojšnjega zadovoljstva se Shoji zavzema za kulturo spoštovanja fermentacije idej in postopkov ter poudarja, da je za veliko japonskih tradicionalnih tehnik potreben čas, da dozorijo. “Vzemimo na primer japonsko kulturo fermentacije: za izdelavo misa in sojine omake je potrebnih približno šest mesecev. Podobno po obiranju in sušenju liste indigovca tri mesece fermentiramo samo z vodo in zrakom ter jih nenehno obračamo, da povečamo število mikroorganizmov,” pravi. Delo Shojija in njegovih kolegov, ki se ukvarjajo z blagom, je prežeto z vrhunsko izdelavo in zdravim spoštovanjem tradicije, a njihove stvaritve niso namenjene le posebnim priložnostim ali razstavnim eksponatom. Nasprotno, izdelane so za uporabo in uživanje, so tkanine vsakdanjega življenja. “V podjetju Hi-Color Handworks si prizadevamo ustvariti zlitje preteklosti in sedanjosti,” pravi Shoji. “Ustvariti želim izdelke, ki bodo iz dneva v dan privlačnejši.”
Ta zavezanost spoštovanju preteklosti ob hkratnem iskanju inovacij je skladna z Mazdino filozofijo oblikovanja. Oblikovalci podjetja, ki jih vodi trajnostni duh, povezan z obnovo Mazdinega domačega mesta Hirošime, z natančnimi tehnikami brišejo meje med obliko in funkcijo. Te vrednote so bile ponazorjene v nedavnem sodelovanju med družbo Mazda Motor Europe in Suzusanom, japonskim tekstilnim in oblikovalskim podjetjem s pisarnami v Nagoji, Tokiu in Nemčiji, v okviru katerega sta japonski podjetji razpravljali o skupni vrednosti uporabe pojma Yohaku (praznega prostora) in iskanju navdiha v naravi. Podobno kot nadarjeni mojstri Takumi iz Mazde, ki obdelujejo različne materiale, vključno s kovino in glino, tudi Suzusan strastno ročno izdeluje vsak kos. To je vrhunska kakovost, katere bistvo je človeška narava.
Suzusan vodi Hiroyuki (Hiro) Murase. Njegova družina se v mestu Arimatsu v prefekturi Aiči že pet generacij ukvarja z barvanjem s tehniko shibori. Od ustanovitve podjetja Suzusan leta 2008 je Murase uspešno predstavil svoj sodobni pogled na te tradicionalne tehnike na svetovni ravni. Murase, ki ima zdaj sedež podjetja v Düsseldorfu, je cenil priložnost za sodelovanje z večnacionalno oblikovalsko ekipo Mazde Europe. Skupna strast pri iskanju lepote v oblikovanju je bila tudi priložnost za razmislek o tem, kako mednarodno zanimanje pomaga dati novo veljavo izročilu japonske obrti.
“Razprava o pomenu in bistvu japonske obrti ustvarja novo tradicijo. Po svoje širi obseg in vključuje pogovore, do katerih ne bi prišlo, če bi sodelovali samo Japonci,” pravi Murase. “Tradicija ni le stvar preteklosti, temveč se razvija v sedanjosti in se nadaljuje v prihodnost.”
