Opis in fotogalerija

Nova mokka je s svojim sodobnim, precej drznim oblikovanjem in novo masko vnesla nov oblikovalski jezik v Oplovo modelsko paleto, pa tudi svežino v segment križancev B-razreda. S svojim predhodnikom zadržanih potez, precej grobe notranjosti in ne ravno prepričljivih voznih lastnosti nima dosti skupnega. Druga generacija namreč tehnično temelji na enaki osnovi kot peugeot 2008, in če sklepamo po njegovi uvrstitvi na našem primerjalnem testu PRIMA, kjer je peugeot zasedel visoko drugo mesto, ima tudi mokka vse lastnosti, da se odreže zelo dobro. V notranjosti je v skladu s sodobnimi trendi poudarjeno digitalizirana, saj armaturno ploščo sestavljata dva združena zaslona – osrednji, namenjen potrebam infotainmenta (ta ni ravno vzor funkcionalnosti, zato utegneta priti prav povezavi android auto in apple carplay), meri deset, tisti pred voznikom, ki nadomešča klasične merilnike, pa dvanajst palcev v premeru. Ne glede na to se lahko pohvali s klasičnimi gumbi in stikali za upravljanje s klimatsko napravo in avdio sistemom, zato je po tej plati bolj funkcionalna od peugeota, kjer za omenjene funkcije skrbi zgolj na dotik občutljiv zaslon.

V natrpanem razredu križancev B-segmenta je precej drzno oblikovana mokka dobrodošla osvežitev.

Občutek za volanom je zelo dober, zaradi rahlo proti vozniku obrnjene sredinske konzole tudi malce športen. Mokka sicer ni dosti višja od klasičnih kombilimuzin, a se vseeno ponaša z nekoliko višjim sedenjem, visok in širok pokrov motorja pa daje občutek, da sedite v večjem avtomobilu kot v resnici. Preglednost je naprej in vstran zelo dobra, zaradi vzpenjajoče se bočne linije in zajetnih stebričkov nazaj in »čez ramo« nekaj manj. Manjši minus – visoki pragovi nekoliko otežijo vstopanje v vozilo. Po občutku, pa tudi v praksi je notranjost dovolj prostorna v vse smeri in celo na zadnjih sedežih odrasli potniki – če niso izraziti dolgini – ne bodo imeli težav s prostorom niti v predelu nog niti glav. Je pa res, da je srednji sedež precej majhen in nekaj višji, zato mokka morda ni najboljša izbira, če želijo tam pogosteje sedeti trije ljudje. Če je prostornost zadaj prioriteta, je vsekakor pravi naslov škoda kamiq. Prtljažnik? Manjši od številnih tekmecev, a se ponaša z dvojnim dnom in možnostjo zlaganja naslonjal zadnjih sedežev razmerju 60 : 40. Peugeotu sorodna tehnika pomeni enake pogonske agregate, vključno z zelo dobrim, prisilno polnjenim 1,2-litrskim bencinskim trivaljnikom. Testni avtomobil je poganjala njegova močnejša različica z v vseh pogledih suverenimi 96 kW (131 KM) in tudi v nižjih vrtljajih radodarnim navorom. Pri pospeševanju je zato zelo prepričljiv, dobro se ujame tudi z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki svoje delo opravlja hitro in tekoče. Ob odločnem pritisku na stopalko za plin je motor sicer za spoznanje glasnejši, a ob enakomerni vožnji dobro zvočno zatesnjen. Tudi piš vetra in zvoki podvozja ter s ceste so na nizki ravni.

Uvršča se v isti razred kot crossland, a se ponaša s sodobnejšo obliko in naprednejšo tehniko.

Samo podvozje je udobno, še posebej med umirjeno vožnjo po podeželskih cestah ali avtocesti, kjer učinkovito blaži daljše cestne neravnine. Je pa res, da je s svojo mehkobo na krajših udarcih (v mestu, na primer) manj učinkovit in nekaj več tresljajev prenese na telesa voznika in potnikov, v ovinkih je nagibanja kar precej. Če iščete dinamičnega križanca, ki vam bo na ovinkasti cesti izvabil nasmešek na obraz, potem mokka ni ravno prva izbira. Volan je sicer dobro uravnotežen in zaradi »normalne« velikosti pušča boljši vtis kot v peugeotu, a na področju dinamike ford puma nedvomno zmaga. Kot celota torej mokka nudi dobro uravnotežen paket med stilom in uporabnostjo, vožnja je ob ne ravno zahtevnem vozniku zelo prijetna. Cenovno pa se, še posebej z bogatejšimi paketi opreme, umešča nad povprečje razreda.