Opis in fotogalerija

Ni prav veliko avtomobilov, ki bi še pred dejanskim prihodom na trg poželi toliko zanimanja javnosti, kot je je novi tucson. To prav gotovo lahko pripišemo njegovi zelo dobri zapuščini, ki so jo s solidnostjo na vseh področjih in s tem povezanim ugledom zgradili njegovi predhodniki, pa tudi obliki, ki z drznostjo opazno prekaša tekmece.

Zgodba se nadaljuje v notranjosti, ki je izdatno digitalizirana … Mar nismo pri prejšnji generaciji hvalili ravno tegá, da hyundai prisega na pravšnjo kombinacijo zaslonov, klasičnih stikal in gumbov? Žal ne več. Pred voznikom je v armaturno ploščo namesto klasičnih merilnikov vtisnjen 10,3-palčni zaslon, še en enako velik je na sredinski konzoli. Oba sta lahko berljiva, ostre grafike, logičnih menijev in gladkega delovanja. To ju uvršča v sam vrh – le drobec za volkswagna in precej pred peugeota, na primer. Do tu še nekako gre, precej bolj zmotijo navidezna, na dotik občutljiva stikala pod enotno površino, saj morate med vožnjo odvrniti pogled s ceste, da jih natančno pritisnete in se prepričate, če ste jih res. Pa še to – če že, bi oblikovalci zaslon in prikazovalnik klimatske naprave združili pod enim kosom …

Pretirana digitalizacija nas ni navdušila, saj je ta preprosto manj funkcionalna od klasike.

Ne glede na to je kakovost na visoki ravni, mehka plastika je povsod tam, kjer mora biti, celo nekaj blaga je na armaturni plošči (v doplačilnem paketu edition). Sedi se zelo dobro, saj je volanski obroč izdatno nastavljiv, prav tako voznikov sedež (električno), zato ni težko najti idealnega položaja. Prostora je resnično veliko in celo tisti, ki ste v mladosti res pridno jedli, ne boste imeli nikakršnih zadreg – niti v širino. Nič drugače ni na zadnji klopi – dva odrasla se bosta zelo dobro počutila. Predvsem v višino je presenetljivo veliko prostora, stopala lahko potisnete pod sprednja sedeža. Štirje precej nad 1,8 metra torej sedijo brez kakršnih koli zadreg. Prtljažnik? Prav tako med večjimi. V kombinaciji z najbogatejšim paketom so vrata električno pomična, odpirate jih lahko z brco pod zadnji odbijač.

Testnega tucsona je poganjal 1,6-litrski turbodizel s 100 kW (136 KM) in blago hibridno tehnologijo. Zaradi nje vseskozi deluje zelo prepričljivo, saj elektrika po potrebi dodaja svojih 12 kW (16 KM) in 55 Nm, s tem poskrbi za zelo zvezno in tekoče delovanje ter po drugi strani povečuje učinkovitost. V režimu eco (tu sta še uravnoteženi normal in nekaj bolj izostreni sport) omogoča jadranje in zgodnejši izklop motorja med (oziroma tik pred) postankom. Motor se z menjalnikom, 7-stopenjsko dvosklopčno avtomatiko, dobro ujame, je pa res, da si ta zna včasih vzeti kakšen trenutek več – predvsem pri do konca pritisnjeni stopalki za plin (kick-down).

Dizelskih 136 »konj« se na papirju morda ne zdi veliko, a v praksi so ob pomoči elektrike zelo živahni.

Podvozje je dobro uravnoteženo, sicer nekoliko glasnejše in trše – zlasti pri kratkih udarcih in vožnji čez ostrejše neravne, kar lahko pripišemo velikim platiščem in pnevmatikam nižjega preseka. Brez skrbi, udobja je dovolj, čvrstejše podvozje pa bo zadovoljilo tudi zahtevnejšega voznika, saj tucson vseskozi zanesljivo in natančno leži na cesti, brez kakšnega posebnega nagibanja ali pozibavanja. Volan je lahkoten, pohvalno natančen in lepo odziven, pogon je bil pri testnem vozilu speljan na vsa štiri kolesa, kar lego na cesti še dodatno izboljša. Verjetno ni odveč poudariti, da premore zaporo srednjega diferenciala in sistem za samodejno zaviranje po klancu navzdol.

Nasploh v kombinaciji z najbogatejšo opremo in nekaj doplačili tucson zajema tako rekoč vse – elektronsko podprto vzmetenje, usnje, panoramsko stekleno streho … vključno s celovito paleto varnostnih pripomočkov in sistemov, ki delujejo zelo zanesljivo in nemoteče, razen morda preveč odločnega sistema za vožnjo znotraj voznega pasu. Vse našteto se na koncu pozna pri ceni, ki v primeru testnega vozila kljub popustu presega 40 tisočakov.