Opis in fotogalerija

AMG, M, RS … oziroma AMG line, M performance, R-line ali R-design, S-line … Pri Hyundaiu je to N. Oziroma N-line. N kot Nürburgring, bojda, tista slavna nemška steza v osrčju pogorja Eifel, kjer se kalijo najboljši avtomobili in kjer inženirji filigransko pilijo še najmanjše podrobnosti, doseženi časi na Nordschleife pa so skoraj tako pomembni, kot osnovni podatki o hitrosti ali pospešku … Predvsem pri avtomobilih za prave športne navdušence, kjer Hyundai z modelom i30 N več kot dostojno brani svoje barve. Marsikomu je všeč le videz, kakšna športna začimba tu in tam, a brez kot kamen trdega podvozja in rohnečega motorja. No, zato je tu N-line.

To ni čistokrvni športnik, temveč običajen i30 fastback s ščepcem popra. Sport casual, torej.

Z agresivnejšima odbijačema, dvojno izpušno cevjo na zadku in 18-palčnimi kolesi je oblikovno privlačno zaključena celota, že v osnovi pa s svojo kombilimuzinsko silhueto pušča eleganten vtis. Ja, marsikdo se obrne za njim. Testni avtomobil je temeljil na opremskem paketu premium, kar poleg z različnimi pripomočki dodobra založene varnosti (ta je serijska že z vstopnim paketom trend) in vsega potrebnega udobja prinaša resnično funkcionalen infotainment z osempalčnim na dotik občutljivim zaslonom (in v pogojih slabše vidljivosti neuporabno kamero za vzvratno vožnjo), dodatno zatemnjena stekla, nekaj kroma in še kaj. V sklopu paketa N-line so tu še športno ukrojeni sedeži in volanski obroč.

Preizkusili smo ga v kombinaciji z močnejšim bencinskim motorjem v ponudbi, prisilno polnjenim 1,4-litrskim štirivaljnikom s 103 kW (140 KM) in samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko in sedmimi stopnjami prenosa. Kombinacija je zmogljiva in učinkovita ter zaradi drugačnih nastavitev malce ostreje odzivna kot sicer, skupaj z bolj športno nastavljenim vzmetenjem pa je celoten avtomobil med vožnjo bolj čvrst in precej športnega duha. Trše podvozje se pozna predvsem v bolj natančni legi v zavojih, a po drugi strani manj učinkovito blaži predvsem kratke udarce. Pretrdo? Niti ne. Če iščete predvsem udobje, potem N-line, seveda, ni za vas, a bolj dinamičnim voznikom se zdi pisan na kožo. Motor je prijetno odziven na pritisk na stopalko za plin in malce bolj športnega zvoka, zmogljivosti pa z največjo hitrostjo več kot 200 km/h in pospeškom do stotice v manj kot desetih sekundah ne puščajo odprtih želja. Za tiste, ki ste se tu morda namrdnili, še enkrat: N-line ni športnik, temveč športno obarvana izvedba običajnega i30. Kljub temu ne moremo mimo nerodnosti glede menjalnika. Poleg samodejnega je na voljo tudi ročni režim s pomikanjem ročice naprej in nazaj, a žal z narobe obrnjeno shemo – s potiskom naprej namesto v nižjo namreč prestavite v višjo prestavo in obratno, sta pa v ta namen tu še stikali na volanskem obroču (s pravilno postavitvijo, seveda).

Športni paket N-line v kombinaciji z opremo premium stane sprejemljivih 1.700 evrov.

Z linijo N-line je tako Hyundai poskrbel za dodaten ščepec športnosti svojih modelov oziroma za tisto pravo kombinacijo vsakdanje uporabnosti in malce športnega duha, ki je primerna za širok krog kupcev. Ob tem je ohranil vso uporabnost in funkcionalnost običajne izvedenke ter s ceno pod 23 tisoč evri v primeru bogato tehnično in opremsko založenega avtomobila (zmogljiv motor, samodejni menjalnik, bogata varnostna in druga oprema) ostal v razumnih cenovnih okvirjih. Idealna linija, torej.