Opis in fotogalerija

Avtomobile, ki spadajo v kategorijo terencev, delimo na močno priljubljene sodobne izdelke, ki več kot terenskega videza ne premorejo, in na tiste prave. Teh je iz mnogo razlogov vse manj, a nekaj legend, kot so mercedes razred G, toyota land cruiser in morda najpomembnejši med njimi – jeep wrangler, še ostaja pri življenju. Morda jih ravno zato toliko bolj cenimo …

Pri wranglerju oznaka unlimited pomeni, da gre za daljšo, petvratno različico, ki je v proizvodnji šele od leta 2007, a je zanj pomenila pomembno prelomnico. Terenski robustnež je s tem postal bolj vsestransko uporaben, čeprav ni izgubil vsega tistega, kar ponuja izvedba s tremi vrati. Vključno z možnostjo preobrazbe v kabriolet, ko se z nekaj vijačenja lahko znebi strehe, vrat in celo vetrobranskega stekla. V tem primeru na vrhu ostane le varnostna kletka, spodaj pa trdna šasija stare šole in podvozje, izdelano iz masivnih kosov kovine, za katere se zdi, da so še iz časov britanske industrijske revolucije. A vse skupaj na brezpotjih deluje izjemno dobro, zlasti ker terenu kljubuje s togima premama, zaporami diferencialov in reduktorjem. Primerjava z običajnim SUV modelom je takšna, kot bi se udeleženec Franje primerjal z Rogličem. Na daleč podobno, v resnici pa svetove narazen!

Wrangler je zares doma na brezpotjih, na običajnih cestah pa zgolj potrpežljivo čaka na novo priložnost za terenski razvrat.

Velik del zaslug za opisano premoč imajo prav gotovo 24-centimetrska oddaljenost od tal in 18-palčne »kramparice« z izjemno visokim profilom 255/70. Prav ti atributi imajo popolnoma drugačen učinek na asfaltirani cesti. Pozibavanja se je treba privaditi, tudi občutka na volanu v smislu klasičnih osebnih vozil praktično ni. Potem je tu še hrup, s cestišča in zaradi vetra okoli oglate karoserije, kar je najbolj opazno pri višjih hitrostih. Svoje prav gotovo prispeva odstranljiva streha v treh segmentih, ki jo je mogoče popolnoma odstraniti z le nekaj vijaki in zatiči, a prav hitro tega ne boste naredili. Dva manjša dela strehe nad voznikom in sovoznikom lahko v nekaj sekundah ostrani en sam, velik in težek zadnji del pa ni ravno preprost projekt in zahteva vsaj dva močna človeka. Najbolj ekstremna je preobrazba, če se človek loti še odstranjevanja vrat in vetrobranskega stekla. Da, wrangler omogoča tudi to!

Res je, da odstranjena streha daje občutek prostranosti in prostornosti, a bi od kabine običajnega vozila te velikosti pričakovali veliko več. Wrangler pač na tem področju nima prioritet in je le sprejemljivo prostoren ter udoben. Vseeno ponuja več sodobnih pripomočkov, kot bi mu jih pripisali, še posebej v bogatejše opremljeni izvedbi sahara. Lažjemu prenašanju neizprosnih pogojev v divjini, na primer, je namenjeno ogrevanje prednjih sedežev in volanskega obroča, električno pomična so vsa štiri stekla, volanski obroč je posejan z gumbi za upravljanje vseh mogočih funkcij, tako tempomata kot osrednjega zabavno-informacijskega sistema s kar 17,8-centimetrskim zaslonom na dotik. Pozdravljamo tudi kamero za vzvratno vožnjo, saj majhna stekla ne zagotavljajo ravno vrhunske preglednosti.

Z naštetimi razvadami je novi wrangler sicer stopil v korak s časom, a sta zajetna šasija in kardanski kanal poskrbela, da trpi uporabnost. Tisti, ki na zadnji klopi sedi na sredini, nima sreče, tudi prtljažnik meri nič kaj impresivnih 498 litrov. Dodatna komplikacija je odpiranje prtljažnih vrat vstran, saj je na njih obešeno velikansko rezervno kolo. Na srečo so snovalci pustili ločeno odpiranje stekla navzgor, zato je zlaganje nakupovalnih vrečk vseeno dovolj hitro in preprosto. 

Nova generacija je končno ponudila nekaj dobrodošlih sodobnih dodatkov za vsakdanjo uporabo, na primer kamero za vzvratno vožnjo.

Velik in več kot dve toni težak stroj potrebuje dobrega vlečnega konja. Za to skrbi štirivaljni turbodizel, ki je sicer za dobrega pol litra manjši kot pri predhodniku, a ponuja praktično enake zmogljivosti in obenem zadosti vse strožjim okoljskim standardom. Zmore 147 kW (200 KM), največji navor 450 Nm pa doseže pri 2.000 vrtljajih. Od prejšnjega je pogonski sklop boljši predvsem na račun 8-stopenjskega samodejnega menjalnika (prej je bil 5-stopenjski). Tudi zaradi tega je poraba s povprečjem 11,8 litra nekoliko nižja kot pri testu prejšnjega, ko je znašala okroglih 13. Ni boljši le na običajnih cestah, temveč tam, kjer je doma – na terenu. Pokažite mu hrib, in wrangler si ga bo podredil, kot da zakoni gravitacije zanj ne veljajo. Z večino lahko opravi le z zadnjim pogonom, reduktor potrebuje le v zares ekstremnih pogojih. Priznamo, da je poguma prej zmanjkalo nam kot njemu. Vedno hoče še več in se pri tem naslanja na klasičen reduktor, zapore diferencialov in elektroniko. V kabini je namreč gumb za nadzorovan spust po klancu navzdol. 

Wrangler je neposredni potomec preprostega, a izjemno zmogljivega vozila, ki je med drugo svetovno vojno veliko prispeval k skupnemu cilju poraza nacističnih sil. Z leti se je nato vse bolj spreminjal iz vojaškega orodja v civilni avtomobil, ki ponuja nekoliko drugačno svobodo. Težko si namreč predstavljamo boljšega pomočnika za odkrivanje redko obiskanih skritih kotičkov narave. V tem smislu imata prvi willys in najnovejši wrangler še vedno veliko skupnega.