Opis in fotogalerija

Renault ZOE smo preizkusili pred približno dvema letoma (AF192) in ugotovili, da gre za nekakšen električni clio, ki je uporaben zlasti v mestih in primestjih. Medtem je Renault predstavil izvedbo z zmogljivejšo baterijo, ki lahko shrani do 41 kWh energije. To zagotavlja veliko večji doseg, a obenem podaljša čas polnjenja.

Tovarna navaja, da lahko takšen zoe s polno baterijo prevozi 400 kilometrov, a se je realen doseg na testu gibal med 230 in 280 kilometri. Seveda je odvisen od načina vožnje, pri čemer vse skupaj poteka obratno kot pri avtomobilih z motorji na notranje zgorevanje. Električni avto je namreč najbolj učinkovit in varčen v mestu, največ energije pa porabi na avtocesti. Tam smo zabeležili porabo med 18 in 19 kWh/100 km, medtem ko se je v mestu spustila pod 15 kWh/100 km. Večja baterija je odpravila predvsem občutek vožnje »na rezervi«, saj z nekaj manj kot 300 kilometri dosega, zlasti ob pretežni uporabi v mestu, ni treba več ves čas pogledovati na zaslon s prikazom dosega. Ko smo se vozili le po mestu, smo lahko polnjenje kakšen dan brez skrbi preskočili, na daljših poteh pa se mu nismo mogli izogniti.

Ne glede na to je bolj smotrno baterijo redno dopolnjevati. Eden od razlogov za to je, da je polnjenje hitrejše in bolj učinkovito med 20 in 80 odstotki napolnjenosti, drugi pa, da polnjenje od 0 do 100 odstotkov preprosto predolgo traja. Na javni polnilnici smo, denimo, v 35 minutah dopolnili baterijo za 20 odstotkov oziroma za približno dodatnih 40 kilometrov. Večjo težavo predstavlja polnjenje na domači vtičnici, kjer za popolno napolnitev potrebujete več kot 20 ur. Razlog tiči v tem, da navadne hišne vtičnice ne omogočajo enake dolgotrajne obremenitve, zato elektronika modela zoe polnjenje namerno upočasnjuje. Torej je smotrna zamenjava vtičnice z zmogljivejšo, ki jo pri Renaultu ponujajo ob nakupu avtomobila in tudi doma omogoča polnjenje z zmogljivostjo do treh kilovatov.

Najem baterije stane od 69 do 119 evrov na mesec, nakup pa 8.500 evrov.

Zoe tako tudi z zmogljivejšo baterijo ostaja avtomobil za mestno uporabo in krajše vožnje. Sicer prav lepo križari tudi na avtocesti, a je treba poudariti, da je končna hitrost omejena na 135 kilometrov na uro, poraba energije pa takrat največja. Poleg tega je udobje vožnje z električnim vozilom v primerjavi s klasičnim zaradi odsotnosti hrupa in tresljajev motorja najbolj občutno pri majhnih hitrostih, ko še ne prevladata zvok kotaljenja koles in vetra okoli vozila. Da je vožnja v mestu zelo prijetna, poskrbita tudi navor, ki je v celoti na voljo takoj in zagotavlja poskočnost, ter enostopenjski samodejni menjalnik, ki nas odreši pretikanja in pritiskanja na sklopko

Kaj pa finančna plat?
Testni zoe je imel najbogatejši paket opreme, ki med drugim vključuje usnjeno oblazinjenje in kakovostno ozvočenje znamke Bose. Zanj je treba po ceniku odšteti 28.390 evrov, a ta cena velja za najem baterije, za katerega je treba odšteti še od 69 do 119 evrov. Prva cena velja, če na leto prevozite do 7.500 kilometrov, druga pa, če prevozite 20.000 ali več. Če bi želeli baterijo kupiti, bi morali odšteti še dodatnih 8.500 evrov. Upoštevajoč subvencijo v višini 7.500 evrov, takšen zoe v prvem primeru stane 20.890, v drugem pa 29.390 evrov. Stroški uporabe so lahko zelo različni. Električna energija iz domače vtičnice je poceni, a je polnjenje (kot smo ugotovili) prepočasno.

Vožnja je zaradi izdatnega navora in tihega delovanja zelo prijetna zlasti v mestu.

Trenutno se zato splača izkoriščati javne polnilnice z zmogljivostjo do 22 kilovatov, na katerih je energija zastonj. To ne velja za hitre polnilnice (z zmogljivostjo do 50 kilovatov) na bencinskih servisih na avtocestnem križu, kjer vam brez kakšnega naročniškega paketa polnjenje zaračunajo 20 centov na minuto. Osnovni zoe hitrega polnjenja ne omogoča. Zanj je treba doplačati 700 evrov. Brez tega boste tudi na Petrolu polnili zastonj z enako hitrostjo kot na javnih polnilnicah. S Petrolovo kartico elektromobilnosti lahko polnite tudi na polnilnicah nekaterih ponudnikov v tujini.