Opis in fotogalerija

Novi leon je na trg prišel skoraj istočasno z osmo generacijo golfa in v osnovi ponuja zelo podobne stvari. Imata isto zasnovo, enake motorje in kup drugih komponent, celo s ceno sta si tam-tam. Kaj potem leon lahko ponudi, da ga nekdo izbere raje kot eno najmočnejših avtomobilskih imen?

Sprva smo se o tem tudi sami spraševali in na srečo na preizkus skorajda v istem terminu dobili oba kandidata. O golfu ste lahko brali v veliki poletni številki Avto fokusa, ko smo ob navalu sodobne elektronike in drugem napredku komentirali tudi oblikovno konservativnost. Ja, golf mora ostati golf, leon pa ima več svobode, in jo tudi izkorišča. Ostre poteze so vidne po celotni karoseriji, ki se zdi še nekoliko bolj nizko razpotegnjena (od golfa je daljši, širši in nižji), na neki način pa vrhunec svobode predstavlja logotip imena modela, ki ga izpisujejo pisane, in ne tiskane črke. Testni avtomobil je naredil še nekoliko močnejši vtis zaradi športno navdihnjene opreme FR.

Precej podobna zgodba se nadaljuje v notranjosti avtomobila, kjer so poteze v primerjavi z nemcem prav tako ostrejše in spet športno začinjene. V osnovi gre za enak sistem kot v golfu, torej z dvema velikima barvnima zaslonoma in skorajda brez klasičnih gumbov po armaturni plošči. Osrednji zaslon na vrhu armaturne plošče ima funkcijo živčnega sistema avtomobila, saj se tam dogaja vse, od zabavnih vsebin do upravljanja klimatske naprave in nastavitev vozila. Drugi je postavljen pred voznika in nadomešča analogne merilnike. Spet smo podvomili o smiselnosti »velikega čiščenja« večine klasičnih gumbov, za katere menimo, da so varnejša izbira, ki zahteva manj voznikove pozornosti. Po drugi strani je prava gneča gumbov na volanskem obroču, ki so morda manj pregledni, a vedno pri roki.

Leon je lahko prava izbira za vse, ki jim je golf všeč po vsebini, a jih njegova priljubljenost in konservativnost odbijata.

Prostorsko se nad leonom ne gre pritoževati. Sedeži nudijo dober kompromis med oprijemom in udobjem, kar najbolj velja za štiri potnike. Peti, na privzdignjeni sredini zadnje klopi, pa mora biti pripravljen na kakšen kompromis. S 380 litri je prtljažnik tako radodaren kot golfov, le dostop bi lahko bil boljši z malenkost nižjim nakladalnim robom in večjim izrezom prtljažnih vrat.

Za pogon testnega avtomobila je skrbel dvolitrski turbodizel, ki je sicer najmanj sodobna, a vseeno še vedno zelo priljubljena izbira. Z močjo 110 kilovatov (150 KM) in bogato zalogo navora 360 Nm že pri 1.700 vrtljajih se lepo poda oznaki FR na zadku, hiter dvosklopčni menjalnik s sedmimi stopnjami prenosa pa vse skupaj le še nadgradi. Skupaj s čvrstejšim podvozjem in elektronsko zaporo diferenciala (oprema FR) je pokazal malenkost več dinamike kot testni golf, a tudi manj voznega udobja. Vseeno gre za malenkostne razlike, ki pri vsakdanji uporabi nimajo pretiranega učinka. Več veselja povprečnemu uporabniku verjetno prinese zmerna poraba goriva, ki je pri nas v povprečju znašala 6,2 litra.

Nova platforma prinaša nove možnosti pri asistenčnih sistemih, ki so v večini enako raznovrstni in učinkovito delujoči kot tisti pri golfu, zato tudi tu ne moremo iskati razlik. A če argument, da leon ni golf, za vas ni dovolj močan, da bi se odločili za nakup španca, pod črto ostaja še en. Omenili smo, da sta pri ceni zelo blizu, a vseeno nista popolnoma enaka. Kolikor je mogoče izenačen seznam opreme, pogona in drugih atributov pokaže, da boste z leonom (vsaj po ceniku) v primerjavi z golfom prihranili med enim in dvema tisočakoma!