Opis in fotogalerija

Na prvi pogled ne bi rekli, a so tovrstni kombiji pravi kameleoni avtomobilskega sveta. V vlogi trpežnega delavca so se že neštetokrat izkazali, svoje delo pa obvladajo tudi v potniških različicah. Pri Oplu se je prav tem kot zadnja pridružila izvedba za najbolj zahtevne kupce, ki so ji nadeli pridevnik tourer.

Navzven se, razen po v celoti obarvani karoseriji in vpadljivih aluminijastih platiščih, od ostalih niti ne razlikuje. Popolnoma druga zgodba je, ko se odprejo vrata, saj je ob pogledu na usnjeno oblazinjenje sedežev v hipu jasno, da takšen vivaro ni namenjen prevozu delavcev z gradbišča. To potrjuje tudi manj učinkovita konfiguracija s sedmimi sedeži, kjer sta tista v srednji vrsti za povrh še vrtljiva in vzdolžno pomična. V tretji vrsti so trije, prav tako vzdolžno pomični in s tem delno odgovorni za volumen prtljažnega prostora. Na srečo pri testnem avtomobilu z večjo medosno razdaljo in zunanjo dolžino 5,4 metra ta nikoli ni predstavljal ovire.

Dostavniških korenin niti z usnjem na sedežih in sodobnimi pripomočki ne more skriti, a je preobrazba v družinski potovalnik vseeno impresivna.

Kljub prostornosti je največji luksuz na voljo v prvi vrsti, kjer ponuja kar nekaj sodobnih elektronskih pripomočkov. Žal se tu nekoliko zatakne, saj je, tako kot skorajda vse ostalo, tudi multimedijski sistem plod francoskega dela in v tem primeru to ne pomeni prav veliko dobrega. Tomtomov sistem deluje le zadovoljivo dobro, marsikdaj pa še to ne. Največ težav nam je povzročil pri povezavi s pametnim telefonom, ki skoraj nikoli ni delovala, kot bi morala.

Renaultov 1,6-litrski turbodizel s 107 kW (145 KM) je bil zelo dobra podpora potovalnim ambicijam tega avtomobila. Kljub majhni prostornini so pospeški solidni in hrup pri potovalni hitrosti več kot znosen, le turbo luknja je malce preveč očitna. Da bi bil v svojem poslu še bolj uspešen, bi mu priporočili samodejni menjalnik.