Opis in fotogalerija

Najbolj športni model clio R.S. smo preizkusili pred približno dvema letoma (AF 196). Takrat je bil paket trophy namenjen le omejeni, oštevilčeni seriji, po prenovi pa je del cliove redne ponudbe. Njegova vsebina je ostala enaka, kar pomeni, da prinaša predvsem nižje, trše podvozje in dodatnih 20 konjev moči.

Če se najprej posvetimo novostim, je treba omeniti zlasti nov sprednji odbijač z dnevnimi lučmi, oblikovanimi po vzoru ciljne zastave, in nove glavne žaromete, ki so zaradi tehnike led veliko bolj zmogljivi. V notranjosti najdemo kakovostnejše materiale na armaturni plošči in nekaj novih kromiranih detajlov.

Čeprav ob prestavljanju postreže z veselim brbotanjem, bi lahko bila zvočna kulisa iz Akrapovičevega izpušnega sistema še malo bolj ostra in rezka.

Tehnična plat ostaja nespremenjena, kar pomeni, da se pod sprednjim pokrovom vrti 1,6-litrski turbobencinar s 162 kilovati (220 KM) v povezavi z dvosklopčnim šeststopenjskim menjalnikom EDC. Ta še vedno predstavlja edino možnost izbire, in čeprav prestavlja zelo hitro, ob spremljavi veselega brbotanja iz Akrapovičevega izpušnega sistema, ne ponuja neposrednih užitkov ročnega pretikanja, na katero prisegajo puristi.

Enako ostaja tudi podvozje, ki je močna točka tega avtomobila. Oprijem je odličen v vseh razmerah, vzmetenje pa ni tako trdo, da bi spravljalo v obup ob vsakdanji uporabi. Volan je primerno trd, a ne tako neposreden kot pri fiesti ST ali peugeotu 208 GTi. Prenovljeni clio R.S. potrjuje vrline, ki smo jih ugotovili pri modelu pred prenovo.

Gre za avtomobil, ki ni več tako neposreden kot predhodnik z atmosferskim motorjem in ročnim menjalnikom, je pa zato (tudi zaradi petvratni zasnovi) bolj udoben in uporaben. Pohvalno je, da je različica trophy zdaj na voljo za vse, ki bi si jo želeli omisliti, saj, kot smo ugotovili v predhodnem testu, doda tisto piko na i.