Opis in fotogalerija

Ko smo nazadnje preizkusili Minijevega podeželana v najbolj športni izvedbi john cooper works (AF 219), nam je pokazal, da je hiter, da se skozi ovinke kljub svoji višini pelje skoraj kot po tračnicah in da zna biti s pokanjem iz izpuha prijetno razgrajaški. Ob tem je bil s petimi sedeži in 450-litrskim prtljažnikom tudi dovolj družinski. Z dvolitrskim turbobencinarjem s 170 kilovati (231 KM) je bil sicer res več kot živahen, a ne tako divji, kot se za model z oznako JCW spodobi. To so Bavarci, ki si lastijo legendarno britansko znamko, zdaj občutno popravili. Prisilno polnjeni štirivaljnik so namreč podkrepili z dodatnimi 75 konjiči, kar pomeni, da jih je pod pokrovom zdaj kar 306. To terenskemu križancu omogoča, da se izstreli do stotice v 5,1 sekunde in doseže elektronsko omejeno končno hitrost 250 kilometrov na uro. Motor je povezan z zelo hitro 8-stopenjsko avtomatiko, prek katere se navor prenaša na vsa štiri kolesa, za popolno izstrelitev z mesta je tu še sistem launch control. 

To je nedvomno zelo hiter in zelo zabaven avtomobil, a zaradi velikosti in mase ne more ponuditi tistega pravega go-kart občutka, s katerim je zaslovel in ga še vedno ohranja trivratni mini.

Z izjemo speljevanj (brez launch controla), ko se zgane malce z zamudo, je tale mini vselej pripravljen in divje vleče praktično v celotnem območju vrtenja. Prav zabavno je tudi ročno pretikati s prestavno ali obvolanskima ročicama, zlasti v športnem načinu, ko vse skupaj spremlja malce sintetično ojačan zvok v kabini in pravo brbotanje iz dveh izpušnih cevi na zadku. Ob takšni vožnji pa ne gre pričakovati pretirane varčnosti. Mi smo zabeležili 11,1 litra na 100 kilometrov. Ob vseh dobrotah, ki jih ponuja, ima motorno osveženi countryman JCW dve »slabosti«. Z njim boste namreč tvegali, da boste zaradi hitrosti prevečkrat v nemilosti pri možeh v modrem, drugo »slabost« predstavlja cena. Osnovni stane 48.650 evrov, za testnega pa bi bilo treba odšteti več kot 63 tisočakov.