Opis in fotogalerija

Morda se ne zdi tako, a je zgodba Cadillaca precej podobna Mercedesovi in še marsikateri drugi. Nekoč je bila ta znamka sinonim za prestiž in vrhunsko kakovost. In čeprav tega niso pozabili ali zapostavili, jih je vonj po zaslužku zvabil tudi v druge avtomobilske segmente. Nazoren primer prilagajanja potrebam trga je model XT5, ki smo ga imeli ekskluzivno priložnost voziti po slovenskih cestah.

Zaobljeno in občutno manj nastopaško oblikovan od orjaškega escaladea model XT5 s 4,8 metra dolžine spada nekako v razred audija Q5, BMW-ja X3 in mercedesa GLC. Od evropskih tekmecev je vseeno nekoliko bolj drzno oblikovan in na cesti hitro privabi pozornost. Velika maska je že od nekdaj njihov zaščitni znak, za ščepec drznosti skrbijo v višino razpotegnjene luči. Verjetno so ga ljudje na naših cestah toliko bolj opazili tudi zato, ker je precej redek pojav. Cadillac namreč ni uradno naprodaj v Sloveniji, a zanj ni treba oditi prav daleč preko slovenskih meja, na primer v Avstrijo.

Pri nas Cadillac uradno ni naprodaj, a je razmeroma preprosto dostopen v sosednjih državah, kjer so tudi uradni servisi.

Glede na to, da z znamko Cadillac povezujemo predvsem vrhunsko udobje in prestiž, je jasno, da smo ob vstopu v kabino pričakovali veliko. Tisti, ki so vajeni evropskega koncepta prestiža, morajo vanj vstopiti nekoliko bolj odprte glave, saj se hitro najde podrobnost tu ali tam, ki bi jo zlahka pripisali bolj masovnemu avtomobilu. A dejstvo je, da so nekateri materiali zelo dobri, na primer usnje, ki obdaja sedeže, vrata in armaturno ploščo, pa veliki kosi imitacije lesa in še kaj bi se našlo. Morda najbolj šepa pri končni dodelavi, kjer spoji niso na najvišji ravni, a vseeno daleč od »šlampastih«.

Sedeži so zelo udobni, brez izrazitega bočnega oprijema, saj so sposobni sprejeti zajetnejša ameriška telesa. Prostora zlepa ne zmanjka tako spredaj kot na zadnji klopi, kjer je mogoče sedišča vzdolžno pomikati in s tem najti dobro razmerje s prostornino prtljažnika. Ta sprejme zajetnih 852 litrov in ob podrti zadnji klopi celo 1.784 litrov. Če je ta znamka še vedno tako priljubljena kot nekoč, je jasno, zakaj je prtljažnik tako velik, saj mimogrede pogoltne dva neposlušna poslovna partnerja.

A dejstvo je, da je takšen cadillac namenjen širokemu krogu uporabnikov, tudi gospodinjam, ki se nad voznimi lastnostmi med jutranjo furo v šolo prav nič ne morejo pritoževati. Podvozje je tako mehko, da se niti vožnja na 20-palčnih platiščih ne pozna prav veliko. Odzivnost volana je daleč od športne, a tega pravzaprav ne potrebuje. Kdor se je že vozil po ameriških cestah, ve, da so te široke in ravne, ovinki (še posebej hitri) pa redkejši od restavracij z zdravo hitro prehrano. S tem se ujema delovanje asistenčnih varnostnih sistemov, katerih reakcije in posredovanja so včasih mejili kar na panična.

Poseganje varnostnih sistemov v vožnjo sprva preseneti, kot da elektronika veliko manj zaupa vozniku kot pri evropskih vozilih.

Tej mantri sledi 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki deluje gladko, a nikakor hitro. Sodeluje s 3,6-litrskim bencinskim šestvaljnikom V-oblike, ki s pomočjo prisilnega polnjenja zmore kar 231 kW (314 KM). Kljub dvotonski masi je to dovolj, da se s stalnim štirikolesnim pogonom do stotice zgane v le 7,5 sekunde. A tega ne gre velikokrat poskušati, saj se poraba hitro povzdigne v nespodobne številke. Zmerna vožnja na testu je zahtevala povprečje 10,8 litra, s priganjanjem pa zlahka ujameš dvajsetico. S prihodom prenovljenega modela bo na voljo bolj zmeren dvolitrski turbomotor, ki bo za evropske kupce (ob pomanjkanju dizla) morda bolj smiselna, a manj ameriška izbira.

Kot rečeno, Cadillac uradno ne nastopa na slovenskem trgu, a je vseeno dosegljiv. Tudi o cenah težko govorimo, saj se lahko zanašamo le na cene v tujini, na primer v Nemčiji, kjer do zob opremljeni model XT5 z motorjem V6 lahko iz salona odpeljete za 60 tisočakov. To pa za pristne ameriške sanje, in to v sanjam prijazni Evropi, niti ni tako veliko!