Opis in fotogalerija

Kono smo najprej preizkusili z litrskim trivaljnim motorjem (AF224), nato še v električni izvedbi (AF233-234). Prva je potrdila živahen značaj, ki ga obljublja njena oblika, druga pa navdušila z dodelanim električnim sklopom z izjemno velikim dosegom. Tretja različica je spet nekoliko bolj klasična, a obenem najbolj zabavna.

Z 1,6-litrskim turbobencinarjem s 130 kilovati (177 KM) in 7-stopenjskim dvosklopčnim menjalnikom je namreč nadpovprečno hitra. Ob pritisku na plin dobesedno poskoči in do stotice potrebuje le 7,9 sekunde. Menjalnik je hiter in praviloma prestavi takrat, ko to pričakujemo. Le tu in tam se malce zmede in pocuka, kot je v navadi pri večini predstavnikov te vrste. Turbobencinarju in avtomatiziranemu menjalniku se pridružuje še štirikolesni pogon z možnostjo zaklepa, zaradi katerega kona ni le po videzu oblikovni križanec, temveč je tudi na bolj zahtevnih podlagah zanesljiv stroj. Edino področje, kjer je ne moremo pohvaliti, je gospodarnost. Prvič zaradi porabe goriva, ki se je na testu približala devetim litrom na 100 kilometrov, drugič zaradi cene.

S takšno kono se bodo zabavali vsi, ki gospodarnosti ne postavljajo na prvo mesto.

Z bogatim paketom opreme impression, ki med drugim vključuje projekcijski zaslon in sistem za samodejno vzdrževanje vozila znotraj voznega pasu, in z nekaj dodatki je presegla 30 tisočakov, kar je malce ublažil redni promocijski popust v višini dva tisoč evrov. To je objektivno veliko za ta razred, pri čemer bi si ob takšni koni težko želeli še kaj več. Avtomobil je namreč hiter, zanesljiv, dovolj uporaben in zabaven. Po drugi strani pa ... katera zabava za velike otroke je danes še zastonj?