Opis in fotogalerija

Transformer. Ne le zaradi zloveščega videza maske in trikotnih segmentov luči, temveč v tem primeru tudi zaradi dvojne narave pogonskega sklopa. Poleg bencinske, dizelske in klasične hibridne izvedbe je namreč hyundai tucson na voljo tudi v priključnohibridni verziji. To poganja kombinacija prisilno polnjenega 1,6-litrskega bencinskega motorja in elektromotorja s sistemsko močjo 195 kW (265 KM).

13,5-kWh baterija zadošča za dobrih 40 kilometrov popolnoma električne vožnje.

Vožnja takšnega tucsona je vselej tako gladka, da voznik nima pravega vpogleda v to, kateri motor skrbi za pogon. Prav v ta namen so namesto dvosklopčnega uporabili klasičen avtomatski menjalnik, čeprav zaradi tega avtomobil žrtvuje nekaj vozne dinamike. Roko na srce, pri slabih dvestotih kilogramih pribitka zaradi 13,8-kWh baterije na športnost niti ne more računati. Tudi zato, kljub bogatejši konjušnici, pospešek do stotice traja tri desetinke dlje kot pri klasičnem hibridu. Nagrada namesto tega pride v obliki zmožnosti popolnoma električne vožnje, ki lahko traja tudi več kot 40 kilometrov v kosu. A tudi ko baterije ne polnimo iz zunanjega vira, avtomobil zmore nadpovprečno učinkovitost, ki jo zagotavlja napreden sistem za regeneracijo energije pri zaviranju, pa še kup drugih trikov, denimo aktivne lopute za režami za zajem zraka, ki skrbijo za optimalno hlajenje in zmanjšujejo zračni upor. Tako smo na testu 1,9-tonskega SUV modela s štirikolesnim pogonom HTRAC z zmogljivim sistemom terrain mode zabeležili povprečno porabo pod sedmimi litri. 

Da ne bo pomote, priključnohibridnega tucsona boste morali ogromno voziti, da bi se nakup izplačal le zaradi prihrankov goriva. Od klasičnega hibrida je namreč dražji za dobre štiri tisočake, od turbodizla pa za šest. A prednosti, ki jih ta cestna dvoživka prinaša, ne gre spregledati. To je namreč daleč najbolj napreden in dovršen tucson vseh časov.