Opis in fotogalerija

Pred približno letom dni, ko je zapeljal na slovenski trg, je bil eden prvih sejansko kompaktnih električnih avtomobilov z razumno ceno, danes je kitajski dongfeng box le eden izmed številnih – tu so poleg prav tako kitajskega in cenovno še posebej zanimivega leapmotorja T03 še citroën ë-C3, fiat panda, hyundai inster, pa tudi stilsko zelo dodelan renault 5, če naštejem nekatere.

V tej ne več ravno skromni konkurenci kitajski izdelek stavi na simpatično, mehko zaobljeno obliko, ob dobrih štirih metih dolžine, radodarni medosni razdalji in nadpovprečni širini za ta razred (181 centimetrov) pa se ponaša tudi z zelo prostorno notranjostjo in štirje potniki (avtomobil je sicer uradno registriran za pet oseb, čeprav zadaj nima srednjega vzglavnika) bodo tudi na daljši poti resnično udobno sedeli. Enako velja za prtljažni prostor (resda s precej visokim robom in povečljiv zgolj v enem kosu, saj naslonjalo zadnjih sedežev ni deljivo), ki ob natančnem zlaganju pogoltne presenetljivo veliko prtljage. Dodatnega prtljažnika pod sprednjim pokrovom (frunk), čeprav je tam prostora dovolj, žal ne premore.

Tehnično, pa tudi na številnih drugih področjih, zaostaja za tekmeci bolj uveljavljenih znamk.

Je pa zato notranjost lepo izdelana, s svetlim, prešitim usnjem na armaturni plošči in na vratih za marsikoga morda celo preveč načičkana, voznikov položaj pa je le kljub po višini (in ne tudi po globini) nastavljivemu volanskemu obroču soliden. Razen stikal na njem (radio, tempomat) vse druge funkcije upravljate prek osrednjega zaslona – vključno s klimatsko napravo, katere nastavljanje delovanja je zelo površno, tako da vam v vsakem primeru ledeno mrzel zrak piha neposredno v prsi in obraz. Osrednji zaslon meri sicer zajetnih 32,5 centimetra v premeru, a bolj kot simpatičnega mucka in motivacijskih citatov bi si želeli boljši infotainment – predvsem kar se tiče izkoriščenosti in logike menijev, pa tudi povezave android nima.

Je pa zato oprema bogata, vključno z že omenjeno v stilu prestižnih vozil ukrojeno notranjostjo, usnjenimi, ogrevanimi in hlajenimi sedeži, sistemom kamer za 360-stopinjski nadzor okolice vozila, 17-palčnimi litimi platišči ter dobršnim naborom pripomočkov in varnostnih sistemov, ki pa so v praksi le pogojno uporabni – mestoma nezanesljivi, pogosto preveč občutljivi (če voznik le za hip pogleda vstran, še posebej če nosi sončna očala, zažene celo paniko) in s svojimi nepotrebnimi opozorili prav nadležni. Priznam, med testom sem jih redno izklapljal.

310 kilometrov uradno prevozi s polno baterijo – v praksi pri pretežno mestni vožnji celo nekaj več, po avtocesti kakšnih 70 manj.

Kaj pa pogon? 70 kW (95 KM) moči, kolikor razvije elektromotor na sprednji osi, je za zmerno vožnjo dovolj, samo podvozje pa ni ravno najbolje uglašeno, saj ob zibanju in nagibanju, pa tudi s precej sterilnim volanom, občutek med vožnjo ni ravno najboljši. Je pa zato avtomobil precej udoben, a se vseeno pozna, da tehnično nekoliko zaostaja za tekmeci uveljavljenih znamk. Baterija LFP kapacitete 42 kWh ob zmerni porabi v mešanem režimu omogoča prek 300 kilometrov vožnje, kar je zelo spodbuden podatek, žal pa smo med testom imeli velike težave s polnjenjem: hitro polnjenje (razen mučnega začetnega z mnogimi prekinitvami in le okoli 30 kW) sploh ni delovalo (avtomobil in polnilnica se nista povezala), na 11-kW polnilnici AC je šlo največ do nekje 3,5 kW. Okej, prišlo je do okvare, vsakemu se zgodi. A namesto reševanja težave so nam pri slovenskem zastopniku, družbi Plan-net avto iz Kamnika pod Krimom, zgolj pojasnili, da so na svoji polnilnici avtomobil napolnili brez težav, poudarili, da je vozilo brezhibno in da je bila napaka verjetno na polnilnici. Težko verjamemo, saj smo na isti hitri polnilnici DC, tik pred in takoj za neuspešnim polnjenjem boxa brez težav napolnili dva druga električna avtomobila, pa tudi na konkretni polnilnici AC smo že ničkolikokrat druge avtomobile polnili s polno močjo.

Pri polnjenju smo že na polnilnici AC, še posebej pa na hitri polnilnici DC, imeli nemalo težav.

Zato, pa tudi zaradi številnih drugih pomanjkljivosti – vse od skromne tehnične osnove in voznih lastnosti pa do infotainmenta in slabo delujočih varnostnih sistemov –, cena 24.900 tisočakov (oziroma 17.700 z upoštevano subvencijo, ne glede na izbrano barvo) niti ni več tako zelo ugodna – usnjena armaturna plošča gor ali dol in tisočaka, dva dražji električni konkurenti uveljavljenih znamk se kažejo kot boljša izbira.