Avto.info

Briggs & Stratton hybrid concept

Prvi 'prius'?

Briggs & Stratton hybrid concept: Prvi 'prius'?

Briggs & Stratton hybrid concept

Avtor: Foto: Briggs & Stratton Co.
Briggs & Stratton hybrid concept: Prvi  prius ? Briggs & Stratton hybrid concept: Prvi  prius ? ETV-1

ETV-1

Skoraj dvajset let pred pojavo prve generacije toyote prius se je v ZDA pojavil prvi sodobni vozni prototip hibridnega (bencin/elektrika) avtomobila, ki pa ni nikoli dočakal serijske proizvodnje…

Ideja o hibridnem pogonu je stara že več kot 100 let, ker je francosko podjetje Krieger že leta 1904 predstavilo prvi 'mild-hybrid' z danes znova popularnim principom delovanja (range-extender). Njihov izdelek je premikal električni motor, napajan s strani akumulatorjev, ki jih je polnil vgrajeni bencinski motor. Leta 1917 se pojavi prvi podobno koncipirani ameriški avtomobil znamke Woods (tip 'Dual Power' coupe). V sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja je ameriški vladni 'Department of Energy' zaradi čedalje večje količine smoga, ki je predstavljal posledico bolj nasičenega prometa v mestih pripravil prvi javni razpis za razvoj in izdelavo alternativno gnanih vozil. Na tem razpisu sta takrat sodelovala tudi koncerna Chrysler in General Electric, ki sta na osnovi serijskega chryslerja izdelala skupni striktno električno gnani prototip ETV-1. Za ta razpis so takrat izvedeli tudi pri podjetju Briggs & Stratton Co., tedaj največjemu severnoameriškemu proizvajalcu majhnih električnih in tudi bencinskih pogonskih motorjev za premikanje kosilnic in vseh ostalih podobnih strojev.

V ozadju tega projekta iz leta 1979 stoji inženir Bob Harkness, ki si je pri zasnovi voznega hibridnega prototipa (dolžina: 441 cm, širina: 162 cm, višina: 127 cm, medosna razdalja (zadnja os): 218 (284) cm) pomagal s tehnološko platformo kanadskega podjetja Marathon Electric Vehicles, ki je v tistih časih izdelovalo majhno 6-kolesno in striktno električno gnano dostavno vozilo. Za samodejno premikanje tega nevsakdanjega prototipa je skrbela samo predzadnja kolesna os, ker je zadnji kolesni osi pripadla vloga v karoserijo 'ujete prikolice', ki je v plitkem prtljažnem prostoru prevažala vgrajenih 12 električnih akumulatorjev z maso v območju 450 kilogramov. Za samodejno premikanje trivratnega avtomobila s 'kupe ambicijami' so Američani uporabili spredaj nameščeni zračno hlajeni hišni izdelek (model 42) z dvema valjema, ki je lahko mobiliziral 18 KM, dodatnih 8 KM (kratkotrajno razpoložljiva moč: 20 KM) pa je zagotavljal tudi spredaj vgrajeni električni motor. Čeprav se je Harkness ob načrtovanju tega hibridnega prototipa zelo trudil (karoserija je izdelana iz ognjevarnega poliestra) glede možnega zniževanja mase je vozni prototip tehtal približno 1.450 kilogramov, posledično slabe pa so bile tudi vozne zmogljivosti, čeprav je bil akcijski radij vozila za takratno tehnologijo povsem primeren. Če je avtomobil deloval samo na elektriko (največja možna hitrost: 64 km/h) je z enim samim polnjenjem akumulatorjev, ki je trajalo od 6 do 8 ur, lahko prevozil od 48 do 96 kilometrov. Če sta bila ob premikanju uporabljena oba pogonska sklopa je vozilo lahko z enim polnjenjem rezervoarja in akumulatorjev prevozilo od 280 do največ 450 kilometrov pri potovalni hitrosti 72 km/h.

Prej sem omenil slabe zmogljivosti, ker je ta '6-kolesni kupe' v primeru, ko ga je poganjal samo slabotni bencinski motor potreboval več kot minuto časa za doseganje hitrosti 64 km/h. Podobno nalogo je električni motor opravil sam v 36,4 sekunde, če pa sta delovala oba sta za doseganje prej omenjene hitrosti potrebovala  21,9-sekunde. Celotna zadeva je bila mišljena tako, da elektromotor deluje samo ob speljevanju, samo potovanje pa prepušča bencinskemu motorju. Skupna poraba je bila v tem primeru ekvivalentna povprečnim 2,8-litra bencinskega goriva na sto prevoženih kilometrov. Na koncu se bomo posvetili še nekaterim zanimivostim, ki so poskrbele za nastanek tega 'crossoverja', ker je imel veliko sestavnih delov od drugih serijskih avtomobilov. Za dovajanje pogonske moči do predzadnjega kolesnega para so uporabili menjalnik Fordovega modela pinto, ki je prispeval tudi krmilni mehanizem in nekatere sestavne dele podvozja. Vetrobransko steklo in par bočnih vrat pa prihaja iz Wolfsburga, kjer so takrat izdelovali kupe model scirocco. Čeprav so takrat redki novinarji, ki so imeli priložnost testirati ta avtomobil, sprejeli ta avtomobil z določeno simpatijo, se pri podjetju Briggs & Stratton Co. niso nikoli odločili za začetek proizvodnje, ker je vozilo služilo samo kot tehnološki demonstrator…

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava