Po opravljenem testu čelnega trčenja s hitrostjo 64 km/h so ugotovili, da so rezultati podobni kot pri verziji z bencinskim ali dizelskim motorjem, ki sta prejeli 10 od 16 možnih točk. Zafira CNG je prejela eno točko manj, devet točk je prejela zaradi povečane osnovne teže vozila, ki je posledično pripeljala do malenkostno večje deformacije karoserije in nekoliko večje obremenitve v predelu kolen pri obeh sprednjih potnikih. Celotna plinska napeljava ob trku ni utrpela poškodb. Vsi štirje plinski rezervoarji so nameščeni v dnu vozila v neposredni bližini zadnje osi. Obdaja jih robustna kovinska kletka, vsa cevna plinska napeljava je konstruirana tako, da v primeru trčenja spremeni svojo osnovno obliko in ostane nepoškodovana, samodejni elektromagnetni zaporni ventil pa prepreči uhajanje plina, kar so tudi preverili po opravljenem trčenju. Rezultati bočnega trčenja (16 točk) so identični kot pri različici z bencinskim ali dizelskim motorjem. Čeprav prometne nesreče, v katerih pride do nastanka ognja, niso pogoste, so se ukvarjali tudi z vprašanjem izbruha požara in možnih posledic v obliki eksplozije. Zato so zafiri CNG napolnili plinske rezervoarje in jo zanetili. V pričakovanju eksplozije so povabili tudi gasilce, vendar z jasnimi navodili, po katerih ne smejo gasiti, dokler vozilo dokončno ne pogori. Eksplozije ni bilo, ker so vsi varnostni sistemi opravili svoje delo. Nekaj minut po izbruhu požara so se stopile varnostne varovalke, komprimiran plin pa je začel uhajati in goreti, s čimer preprečijo nastanek kritično visokega pritiska v plinskih rezervoarjih in s tem povezane eksplozije. Skupni zaključek združenja ADAC je, da ne obstaja nič večja možnost izbruha požara, kot pri vozilih na konvencionalni bencinski ali dizelski pogon. tekst: Marko Miklavc foto: Opel in ADAC
