Med množico novosti, ki bodo privabljale obiskovalce letošnjega avtomobilskega salona v Ženevi, bo tudi novodobna, trenutno samo prototipna reinterpretacija legendarnega serijskega volva, ki simbolizira enega izmed najpomembnejših predstavnikov elitne kategorije pravih športnih karavanov (kombikupe), znanih predvsem po britanski oznaki 'shooting-brake'…
Pisalo se je leto 1965. V septembru tega leta je tedanji lastnik (David Brown) znamke Aston-Martin sklical sestanek upravnega odbora, kjer je bil prisoten tudi njegov labradorec. Takrat je Brown izrekel zgodovinski stavek: »build me something he can sit in« in ob tem zagrabil psa ter ga postavil na konferenčno mizo. Tako smo dobili vzorec, ki definira današnje pojmovanje pojma 'shooting-brake', ki v teh časih nima nobene realne povezave z raznimi 5-vratnimi karavani, ki jih današnji marketing ponekod oglašuje kot športna vozila, ker načrtno mešajo pomen pojmov zmogljiv in športen. Švedi nimajo teh težav, ker črpajo ideje iz svoje zgodovinske zakladnice.
Če želimo dokončno razumeti sedanjo idejo švedskih oblikovalcev, ki jo uteleša concept estate ES, moramo najprej pokukati v anale švedske avtomobilske zgodovine. Proti koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja so se Švedi ukvarjali z idejo o bolj praktični, vendar še vedno elegantni in športni različici kupe modela P1800. Zato so takrat najeli dva znana italijanska oblikovalca (Sergio Coggiola & Pietro Frua), ki sta leta 1968 prvič predstavila svoje izdelke vodilnim v podjetju, vendar so Švedi oba prototipa zavrnili, ker sta bila izvedena preveč futuristično. Zato je Jan Wilsgaard, tedanji Volvov hišni oblikovalec vzel stvari v svoje roke in leta 1970 ustvaril legendarni model 1800ES, tako imenovani 'coupé station wagon' (alias kombikupe), ki je znan tudi po povezavi z britanskim pojmom 'shooting-brake'.
V Nemčiji so temu redkemu in dragemu avtomobilu, ki so ga Švedi izdelovali samo tri leta (izdelanih 8078 primerkov), dali ljubkovalno ime 'Schneewittchensarg' (sneguljčina krsta), Švedom je znan kot 'Jaktvagnen'. Po podatkih iz leta 1971 je ta švedski 'shooting-brake' (dolžina: 4350 mm, širina: 1700 mm, višina: 1285 mm, medosna razdalja: 2450 mm, masa: 1175 kg) s 124 KM dosegel največjo hitrost 200 km/h in zaključil pospeševanje od 0-100 km/h v devetih sekundah. Leta 1971 so Švedi od nemškega kupca ob nakupu takšnega premium volva pričakovali točno 25.150 tedanjih nemških mark. Za podoben denar je kupec v Nemčiji takrat lahko kupil porsche 911 T targa (0-100 km/h: 9,5 sekunde, največja hitrost: 205 km/h, 25.200 DM)…
Po tem receptu je ustvarjen tudi novi ženevski prototip, ker gre tudi v tem primeru za avtomobil višjega cenovnega razreda, ki bi ob prihodu na tržišče nagovarjal predvsem premium klientelo. Med posebnostmi tega elegantnega avtomobila velja omeniti veliko panoramsko strešno okno, ker Švedi že pri originalu niso varčevali s steklenimi površinami. Zato je Volvov ženevski debitant od nekaterih kolegov že prejel ime novodobni 'Schneewittchensarg'. Kot zelo prestižno in tipično skandinavsko lahko opišemo tudi notranjost potniške kabine, kjer niso varčevali z vgradnjo pravega lesa, kovine in usnja. Ob tem so posebej ponosni na novi 'infotainment' sistem v obliki tableta v iPad formatu, ker so s tem z armaturne plošče izginila številna stikala in gumbi.
Tu je tudi prozorno dno prtljažnega prostora, pod katerim se skriva posebno oblikovan set priljubljene švedske 'Outdoor' igre 'Kubb', na prozornem dnu prtljažnika pa najdemo tudi navodila za igranje igre, ki so izvedena v angleškem jeziku. Zato v prtljažniku najdemo tudi set dežnih plaščev znamke Stutterheim. Nadaljnja usoda tega atraktivnega koncepta, ki počiva na 21-palčnih kolesih, je trenutno nejasna, ker je odvisna od reakcij potencialnih kupcev…
Volvo 1800ES
Volvo 1800ES
