Število hibridnih in popolnoma električnih vozil narašča po vsem svetu. Dobivajo svoj prostor pod avtomobilskim soncem in električni avto nikakor ni več modna muha oziroma nov statusni simbol najpremožnejših z občutkom za zeleno okolje ali celo zgolj lastnikov dober piar. To seveda ne pomeni, da so električna vozila že danes primerna za vsakogar. Morda pa so za vas?
Konec leta 2013 je bil na vrhu mesečne lestvice najbolje prodajanih vozil na Norveškem dvakrat zapored električni avto. Lansko leto se je v globalnem merilu število električnih avtomobilov povečalo za dobre tri četrtine, v ZDA za skoraj 70 odstotkov, na Japonskem in v Veliki Britaniji pa je zraslo za polovico. Čeprav se z Norveško, eno najpremožnejših držav na svetu, pri nas sicer še ne moremo primerjati in smo tudi v primerjavi z bogatejšimi članicami EU-ja na tem področju še vedno korak zadaj, je jasno, da bo električnih vozil na cestah vse več. Ker je neznank, stereotipov, zmotnih prepričanj in neznanja v pogovorih o električnih avtomobilih še vedno veliko, smo pripravili spodnji pregled vprašanj in odgovorov.
1. Je na trgu sploh kaj izbire?
Da. Zmotno je prepričanje, da je na voljo le peščica modelov in da je električni avto redkost. Na evropskem trgu je trenutno na razpolago več kot trideset modelov, od povsem novih znamk do uveljavljenih klasičnih modelov, ki pa premagujejo kilometre na elektriko. Imate radi Audija A3? Dobite ga tudi v e-različici. In kateri je bil najbolje prodajani električni avto na Norveškem junija letos s kar 747 prodanimi primerki? Volkswagnov e-Golf. Če ste torej navezani na svojo priljubljeno znamko,
to nikakor ni ovira pri izbiri, kvečjemu je prednost.
2. Se z električnim pogonom sploh kam pride?
Prvi električni avtomobili so bili res obsojeni na krajše vožnje, ker so se njihove baterije prehitro praznile in prepočasi polnile. A od prvih poskusov je tehnologija napredovala in danes za vsakdanjo uporabo tudi stoodstotno električni avtomobil zadostuje za veliko večino poti. V raziskavah so analitiki voznih navad v EU-ju ugotovili, da večina avtomobilov razreda B, v katerega sodijo manjša osebna vozila in je v Evropi najštevilnejši, le redko prevozi več kot 100–150 kilometrov naenkrat.
Električni avto je kot mobilni telefon. Čez dan ga uporabljaš za običajne poti, čez noč ga doma spet napolniš. Volkswagnov e-Golf vas bo na elektriko brez težav vozil več kot sto kilometrov brez polnjenja in za dnevne potrebe na relaciji dom-služba-drugi opravki to vsekakor zadostuje.
3. Kje lahko avto sploh napolnim?
Mreža polnilnikov za električna vozila se širi po vsem svetu. Najhitreje raste njihovo število na Japonskem, v Evropi pa jih je največ na Norveškem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Francija in Nemčija, ki sta tu na začetku morda malo zaspali, lovita korak, zato je seznam točk (najdete ga na ev-charging.com) vse daljši. Baterije lahko polnite tudi po Sloveniji (oglejte si seznam na elektro-crpalke.si). Bojazen, da bi ostali na cesti s prazno baterijo, je vse manj upravičena.
4. Ali res pripomorem k čistejšemu okolju?
Seveda moramo elektriko od nekod pridobivati in za zdaj smo še oddaljeni od točke, ko bi električne avtomobile tudi polnili le s stoodstotno zeleno, obnovljivo energijo. Treba se je zavedati, da je čistost uporabe električne energije odvisna od tega, iz kakšnih virov to energijo pridobivamo. Ampak prednosti, ki jih zaradi izostanka emisij izpuhov prinašajo električna vozila, so jasno vidne že danes, predvsem v urbanem okolju. Res menite, da je naključje, da so se razvoja lastnih e-vozil
intenzivno lotili tudi na Kitajskem in da se je tam število teh avtomobilov v zadnjem letu znova podvojilo?
5. Si električni avto lahko privoščim?
Dejstvo je, da so električni avtomobili cenovno pozicionirani višje od običajnih. Strošek polnjenja je druga postavka, precej bolj odvisna od okoliščin, torej od dostopa lastnika avta do električne energije in njene cene. Vprašanje, ki bi si ga bilo tukaj smiselno postaviti, zato ni, kje bom polnil avto, ampak za koliko ga bom polnil.
Nekatere države in podjetja uporabo električnih avtomobilov stimulirajo z vrsto ukrepov. Marsikje ponujajo brezplačno polnjenje vozil, olajšave pri obdavčitvi in druge ugodnosti pri nakupu novih vozil. Norvežani se z električnimi vozili vozijo brez cestnin, polnijo in hkrati brezplačno parkirajo avte na vrsti lokacij, tudi v središču Osla, se vkrcajo z avti na trajekte zastonj ali ugodneje … Vse te spodbude – vsaj za del njih smemo pričakovati, da se bodo v EU-ju v prihodnjih letih še občutno razširile – lahko v začetni fazi prinesejo lastnikom precejšen prihranek. A zavedati se je treba, da tu preži tudi potencialna nevarnost. Države, in Slovenija tu nikakor ni izjema, s trošarinami na gorivo zaslužijo preveč, da bi se prihodkom kar tako odpovedale.
Vodilni v svetovnem merilu: V letu 2014 je bil delež vozil, ki se dajo polniti (izključno ali delno) na elektriko, višji od odstotka v 6 državah. Norveška je krepko vodilna z več kot 13 % (v prvi polovici leta 2015 se je delež novih prodanih vozil dvignil že na 23 %!), sledijo ji Nizozemska (3,9 %), Islandija (2,7 %), Estonija (1,6 %), Švedska (1,5 %) in Japonska (1 %). V letu 2014 je bilo na vsem svetu prodanih 283.202 električnih avtomobilov.
Preberite digitalno različico revije
