Na včerajšnjem srečanju z evropsko komisarko Violeto Bulc, ki sta ga organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Predstavništvo Evropske komisije v Ljubljani, so udeleženci izmenjali poglede o pričakovanjih, priložnostih in izzivih slovenskega gospodarstva na prometnem in prometno infrastrukturnem področju. Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS, je uvodoma povedal, da se bo področje prometa, ki ga pokriva evropska komisarka mag. Violeta Bulc, v tem mandatu raztezalo na večino prioritet Evropske komisije pod vodstvom Jeana – Clauda Junckerja.
Predsednik GZS, Marjan Mačkošek, je izpostavil, da izhaja GZS iz nove regulatorne paradigme, ki dopolnjuje politično demokracijo tako, da v procesu družbenega odločanja in sprejemanja predpisov in politik s svojim znanjem sodelujejo reprezentativne institucije civilne družbe. GZS si skupaj z drugimi gospodarskimi asociacijami z argumentiranimi predlogi nenehno prizadeva za izboljšanje poslovnega okolja in pospeševanje internacionalizacije slovenskih podjetij. Poudaril je pričakovanja glede investicij v Drugi tir med Divačo in Koprom, Druge razvojne osi, posodobitve železniške infrastrukture in dokončne uveljavitve Enotnega okna - Single Window. Veliko pričakuje tudi od Energetske unije. S področjem prometne infrastrukture je povezanih tudi več konkretnih predlogov GZS, kako do novih delovnih mest, je še dodal.
Evropska komisarka, mag. Violeta Bulc, je izpostavila promet kot ogrodje slovenskega, pa tudi evropskega gospodarstva, saj je pomemben dejavnik za njegovo vpenjanje v mednarodne tokove. Promet po besedah komisarke danes predstavlja 5% BDP EU ter 13% izdatkov potrošnikov. Zato je pomembno, da stroške obvladujemo in zagotavljamo konkurenčnost. Promet nudi 15 mio delovnih mest. V EU je 1,2 mio prometnih podjetij, od tega jih ima 92% manj kot 9 zaposlenih. Je torej ključnega pomena za razvoj gospodarstva. Promet potrebuje naložbe, je dejala in izpostavila hrbtenično omrežje, hitro izgradnjo 9 koridorjev in kapilarnega sistema, ki to povezuje z zaledjem. Tu vidi tudi velike priložnosti za slovensko gradbeno industrijo. Pomembna je tudi odprava cestnih zamaškov in večja čezmejna pretočnost. Digitalizacija prometa pomeni eno osrednjih razvojnih komponent. Kot tretje je izpostavila čim hitrejši prehod k okolju in ljudem prijaznemu prometu v smislu uvajanja alternativnih goriv na osnovi obnovljivih virov ter dekarbonizacije.
V okviru Junckerjevega načrta je predvidenih 315 mrd evrov za investicije. Sklad bo deloval po pravilih zasebnega kapitala, kar pomeni, da bo namenjen projektom po izbiri investitorjev. Bulčeva je posebej izpostavila nujnost povezovanja in sodelovanja. EU sicer lahko zagotovi okvir, države pa so tiste, ki se morajo odzvati in tudi sodelovati. Pozvala je gospodarstvenike, da naj vsak projekt, ki ga bodo predlagali, vključuje elemente dekarbonizacije, internacionalizacije ter digitalizacije.
Minister za infrastrukturo, Peter Gašperšič, je osvetlil pogled na številne investicije, ki so bile izvedene v zadnji finančni perspektivi. Slovenija po njegovih besedah z EU sredstvi podpira investicije, ki so bistveno izboljšale življenjski standard ljudi in so imele velike multiplikativne učinke. Omenil je tudi investicije v železniško omrežje v obdobju 2015-2020, ki bo ključnega investicijskega pomena za Slovenijo. V ta namen bomo porabili 2,1 mrd evrov, od česar bodo evropska sredstva predvidoma pomenila 700 mio evrov, ostalo pa bomo zbrali z javno-zasebnimi partnerstvi, posojili in lastnimi sredstvi države Slovenije.
V razpravi so gospodarstveniki izpostavili problematiko izključitve 10. koridorja iz TEN-T omrežja ter pomanjkanje naložb v cestni promet, kombiniran prevoz, logistiko. Opozorili so na konkretne težave v cestnem prometu, s katerimi se srečujejo avtoprevozniki, kot je minimalna tarifa za plačevanje voznikov v Nemčiji, pretirane kazni z zaplembo vozila v Italiji, vikend počitkov za šoferje v Belgiji in Franciji. Kot problem so navedli tudi neupoštevanja standardov pri nabavi letališke opreme s strani letališč.
Bulčeva je med drugim komentirala, da cestno omrežje na ravni EU sedaj ni prioriteta, temveč je to železnica, ki ji je treba zaradi zaostajanja za drugimi omrežji dati močan naložbeni impulz. Predstavlja namreč enega glavnih vzvodov za dekarbonizacijo. Glede kabotaže je povedala, da se pripravlja enotna, razumljiva razlaga kabotažnih pravil.
