Opis in fotogalerija

Ford kuga je eden najbolj priljubljenih priključnih hibridov, saj združuje prostorno, nekoliko dvignjeno SUV zasnovo in dobre vozne lastnosti, ne nazadnje pa tudi dobro razmerje med ceno in dobljenim. To še posebej velja za vstopno izvedbo z opremo titanium, kakršno smo preizkusili tokrat.

O samem pogonu ne bomo izgubljali prav dosti besed, saj smo ga pred kratkim preizkusili že v kugi s paketom ST-line X, zato le na kratko: gre za kombinacijo 2,5-litrskega bencinskega in električnega motorja s sistemsko močjo 179 kW (243 KM) ter litij-ionske baterije neto kapacitete 10,7 kWh, ki obljublja do 69 kilometrov električne vožnje. V praksi nekaj manj, okoli 60 kilometrov smo prevozili v toplih dnevih zgodnje jeseni po podeželskih cestah in v mešanem režimu vožnje. Dovolj za po mestu in okolici in krajše dnevne vožnje, nato se v pogon nežno vključi še bencinski motor. Poraba bencina je zato odvisna od dnevnih voženj in priklapljanja kabla na zunanji vir – tu je uporabna predvsem domača vtičnica, saj je polnilna moč skromnih 3,7 kW, je pa avtomobil v osnovi opremljen s kablom mode 3 za (javne) polnilnice, za 50 evrov ga lahko zamenjate za šuko polnilec (ali imate za 290 evrov oba). Polnjenje prazne baterije do roba tako v najboljšem primeru traja tri ure in pol (na šuko vtičnici okoli šest ur), sicer pa je poraba bencina med vožnjo s prazno baterijo (torej v hibridnem načinu) nekje šest do sedmem litrov dovolj ugodna.

V praksi na elektriko prevozi kakšnih deset odstotkov manj od uradno obljubljene razdalje. 

Zlasti glede na velikost avtomobila in zmogljivosti, saj tako motorizirana kuga stotico doseže v le dobrih sedmih sekundah, kot celota pa prepriča z dobrimi voznimi lastnostmi, čeprav so te za spoznanje slabše uravnotežene pri blaženju udarcev s ceste kot pri klasičnem hibridu, še posebej prek zadnjih koles. Vseeno avtomobil med vožnjo navduši z zanesljivo lego na cesti, natančnim volanom in razmeroma malo nagibanja v zavojih, pa tudi voznikov položaj je zahvaljujoč izdatno nastavljivemu volanu in sedežu (ročno) ergonomsko med boljšimi. Celotno ergonomijo žal krni upravljanje klimatske naprave, pa tudi nekaterih drugih funkcij prek sprednjega zaslona, ki ima 33,5 centimetra v premeru in je jasne ter ostre grafike z dovolj logičnimi meniji, a pogosto nezanesljive brezžične android povezave z mobilnim telefonom – ta se med vožnjo večkrat brez razloga sama od sebe prekine (po Murphyju ravno takrat, ko iščete določen naslov ali optimalno pot v izogib zastoju) in se po nekaj časa spet sama od sebe vzpostavi nazaj. Ni pa to težava le pri kugi, temveč po naših izkušnjah tudi pri drugih fordih.

Polnjenje na javnih polnilnicah AC je počasno, le s 3,7 kW, je pa res, da lahko medtem ponekod parkirate zastonj.

No, pa se posvetimo še opremi titanium, ki ji pravzaprav nič ne manjka. Med varnostnimi in asistenčnimi sistemi ima med drugim prepoznavanje prometnih znakov, nadzor mrtvega kota ter pomoč pri vzdrževanju smeri z opozarjanjem na nenamerno menjavo voznega pasu, sicer pa deljivo in vzdolžno pomično zadnjo klop, sprednja in zadnja parkirna tipala, kamero za pomoč pri vzvratni vožnji, pametni ključ, brezžično polnjenje telefona, štiri vtičnice USB A in C, pa tudi luči LED, lita platišča ... Ta merijo 17 palcev oziroma palec manj kot pri športnem ST-line X, avdiosistem je klasičen s šestimi zvočniki in ne B&O z desetimi, obenem pa titanium poleg športnih dodatkov med drugim tudi nima električno pomičnega voznikovega sedeža in prtljažnih vrat, sredinskega naslona za roke na zadnjih sedežih, 360-stopinjske kamere ter prilagodljivega tempomata s funkcijo stop&go in asistence z zaviranjem pri vzvratni vožnji (nekaj od naštetega lahko doplačate). Po mojem mnenju nič življenjsko nujnega, je pa zato taka kuga s ceno 36.260 evrov skoraj štiri tisočake cenejša in za racionalnega kupca bržkone zanimivejša izbira.