Opis in fotogalerija

Tri kolesa odprejo svet, ki ga številni motoristi nikoli ne spoznajo. 1330-kubični trivaljnik ostaja eden najboljših pogonskih sklopov v svetu motociklov. Canyon redrock je bolj pustolovski kot spyder, a manj zahteven od klasičnega motocikla.

Če canyon redrock opazujete skozi oči motorista, marsikaj nima smisla. S skoraj 470 kilogrami mase ni lahek. S širino dobrega poldrugega metra ni posebej okreten. V hitrih ovinkih nikoli ne ponudi tistega občutka povezanosti z asfaltom, zaradi katerega ljudje kupujejo motocikle. Tudi avtomobilist bo hitro našel argumente proti. Strehe ni, zaščita pred dežjem je omejena, cena pa presega marsikateri dobro opremljen družinski avtomobil. Zato canyon redrock ni vozilo za racionalne ljudi. Je eden redkih izdelkov na trgu, ki si je ustvaril povsem svojo kategorijo. Večina podobnih projektov je prej ali slej izginila. Can-Am je vztrajal. In danes je skoraj sam.

Redrock je najbolj pustolovsko obarvana različica v ponudbi. Višje vzmetenje, dodatna zaščita in robustnejši videz namigujejo na makadam, v resnici pa največ kilometrov preživi na asfaltu. Prav tam postane jasno, zakaj ima tako zvest krog kupcev. Ne zaradi motorja. Ne zaradi opreme. Zaradi občutka, ki ga ne ponuja ne motocikel ne avtomobil. Za vožnjo zadostuje vozniško dovoljenje kategorije B. Prvih nekaj kilometrov sem se z njim odkrito lovil preprosto zato, ker možgani ves čas pričakujejo nekaj drugega. Pred ovinkom se pripraviš na nagib. Telo ga želi narediti samo od sebe. Canyon ostane pokončen. Namesto da bi ga usmerjal kot motocikel, ga moraš skozi zavoj skoraj poriniti. Prvih nekaj kilometrov zato bolj razmišljaš o vožnji kot uživaš v njej.

Tri kolesa, tri nova pravila
Potem se nekaj spremeni. Nehaš ga primerjati z motociklom in začneš sprejemati njegova pravila. Takrat canyon začne razkrivati svoj smisel. Prvič sem ga zares razumel na ozki regionalni cesti. Asfalt ni bil najboljši, ob robovih je bilo nekaj peska, sem ter tja kakšna zaplata gramoza. Na motociklu bi takšno cesto opazoval precej pozorneje. S canyonom sem se zalotil, da se z njo skoraj ne ukvarjam. Sprednji kolesi ustvarjata občutek oprijema in stabilnosti, ki ga na dveh kolesih preprosto ni. Ne gre za hitrost. Gre za sproščenost. Podobno velja za zaviranje. Na motociklu vsak voznik podzavestno razmišlja o oprijemu. Pri canyonu tega skoraj ni. Zaviraš močno, vozilo ostane mirno in stabilno. Ustavljaš se brez lovljenja ravnotežja. Speljevanje na mokrem asfaltu ali na makadamu postane nekaj povsem običajnega. Na avtocesti je udobnejši od večine motociklov. V mestu precej manj. Seveda tri kolesa niso vselej prednost. Tam, kjer motocikli zdrsnejo mimo kolone, 1,6 metra širok canyon obstane skupaj z avtomobili. Prav tako ne mara ozkih garažnih hiš in tesnih obračališč.

Živi na regionalnih cestah
Canyona poganja dobro znan 1,3-litrski trivaljnik rotax, ki razvaja s 85 kW moči in predvsem s 130 Nm navora. Motor vleče mirno, odločno in brez potrebe po visokih vrtljajih. Šeststopenjski polsamodejni menjalnik ni najhitrejši, vendar se dobro ujame z značajem vozila. Canyon ne želi biti športnik. Njegovo naravno okolje so dolge regionalne ceste in avtoceste. Tam začnejo prihajati do izraza za moto segment precej redke lastnosti: širok sedež, veliko prostora za noge, naslonjalo za sopotnika in mirnost pri bočnem vetru. Po dobrih 200 kilometrih sem ugotovil, da sem precej manj utrujen, kot bi bil na večini motociklov.

Rally odpre vrata zabavi
Večino časa canyon deluje kot udoben in zelo uglajen potovalnik. Elektronika nadzira skoraj vse in pri običajnih programih posega precej zgodaj. Potem voznik izbere program rally. Takrat se značaj vozila opazno spremeni. Zadnje kolo dobi več svobode, elektronika popusti prijem, canyon pa pokaže precej igrivejšo plat. Na utrjenem makadamu začne sodelovati tudi zadek. Ob odločnejšem dodajanju plina nežno zdrsne, sprednji kolesi pa še vedno ustvarjata občutek popolnega nadzora. Največ zabave prinesejo hitri makadamski zavoji. Masa se sicer ne more skriti, vendar canyon vozniku omogoči precej več svobode, kot bi pričakoval od skoraj pol tone težkega trikolesnika.