Opis in fotogalerija

Grande panda je oblikovno in s številnimi detajli ena izmed najbolj simpatičnih dejansko kompaktnih avtomobilov. V blagohibridni bencinski izvedbi razvije 81 kW (110 KM) in do stotice poskoči v okroglih desetih sekundah. Z najbogatejšim paketom opreme la prima stane nekaj manj kot 22.000 evrov. »A je štiri krat štiri?« so vprašali mnogi naključni mimoidoči, katerih glave je obrnil svež, vpadljiv videz. Ne, ni (čeprav jo glede na namige v prihodnje upravičeno lahko pričakujemo), pa tudi majhna ni več in zato nosi ime grande panda. Z natančno štirimi metri dolžine se postavlja ob bok renaultu cliu, oplu corsi, volkswagnu polu in podobnim, predvsem pa citroënu C3, s katerim si deli tehnično osnovo in še precej drugega. Ja, s svojo simpatično robustno podobo in nekoliko višjo zasnovo malce zadiši tudi po križancu.

Pa je grande panda boljša od citroëna C3? Ne. Je lepša? Stvar okusa, meni je. Oblikovalci so se namreč potrudili, o tem ni dvoma, pa ne le navzven, tudi v notranjosti, ki je svetla, prijetna in začinjena s številnimi detajli. Zaslon pred voznikom in osrednjega na primer povezuje velik ovalen element, ki simbolizira slavno testno stezo na vrhu nekdanje Fiatove tovarne Lingotto v Torinu, »bambox« je v tkanino na osnovi bambusa odet pokrov predala pred sovoznikom, tu so še oglate reže klimatske naprave in napisi »Panda made with love in Fiat« (Panda, narejena z ljubeznijo v Fiatu) na sedežih. Ne, prav nič ne prispevajo k dodatni uporabnosti, so pa simpatični in prijetni in vsekakor dodajo piko na i.

Oznaka hybrid pomeni blagi, 48-voltni hibrid in samodejni menjalnik.

Tudi h kakovosti, vsaj na videz, a le, če armaturne plošče ne gledate prav od blizu ali je celo ne potipate. Plastika je namreč trda, vsepovsod je polno ostrih robov, pokrov bamboxa striže za kake pol centimetra … Ne, ni kritično. Bolj kritična je izjemno slaba povezava prostoročnega telefoniranja bluetooth (predvsem na sogovornikovi strani) sicer povsem spodobnega in preprostega infotainmenta z jasnimi in preprostimi meniji ter brezhibno delujočima brezžičnima povezavama android in apple. Njegov zaslon meri 26 centimetrov, tisti pred voznikom 25,4 centimetra v premeru. Na sredinski konzoli so, pohvalno, vrsta klasičnih gumbov za upravljanje klimatske naprave ter dodatni stikali za izklop zvočnega opozorila za omejitev hitrosti in vožnjo po svojem pasu. Poleg 12-voltne vtičnice sta tu še dve vtičnici USB-C in površina za brezžično polnjenje, pa tudi sicer so predali za drobnarije uporabni, lepo razporejeni in v zadostnem številu.

Obenem avtomobil navduši tudi z radodarno odmerjeno kabino s prostornima in dovolj nastavljivima sprednjima sedežema, solidno zadnjo klopjo in velikim, a nekoliko slabše obdelanim 412-litrskim prtljažnikom z visokim robom in brez dvojnega dna. Sedi se dobro in tudi višjerasli se, upoštevaje velikost avtomobila, ne morejo nad ničimer pritoževati, dva odrasla in dva otroka pa sprejme brez vsakršnih kompromisov. Zato pa jih je nekaj pri podvozju – ne, ne v slabše, temveč po mojem mnenju v bolje uravnoteženo smer, saj je panda v primerjavi s citroënom C3 med vožnjo odzivnejši, nekoliko bolj igriv avtomobil (volan je vseeno zelo mehak). Blaženje udarcev s ceste citroënovega udobja resda ne dosega, a v primerjavi s tekmeci še vedno ostaja na udobnejši, mehkejši strani.

412 litrov meri prtljažnik, pa tudi sicer je kabina prostorna in radodarno odmerjena za to velikost avtomobila.

Tokrat smo jo preizkusili v hibridni izvedbi, a naj vas oznaka ne zavede – gre le za blagi, 48-voltni hibrid, kjer elektromotor predvsem dodaja moč in navor, s tem izboljšuje zmogljivosti in z rekuperacijo ter ponovno uporabo energije zmanjšuje porabo goriva. Zgolj na elektriko lahko avtomobil vozi le pri zares majhnih obremenitvah in majhnih hitrostih oziroma na zelo kratkih razdaljah. S skupaj 81 kW (110 KM) moči in pospeškom do stotice v desetih sekundah je tako motorizirana panda izjemno poskočen avtomobil, moč se na sprednji kolesi prenaša prek samodejnega 6-stopenjskega menjalnika z dvojno sklopko, celoten pogon pa žal ni najbolje uglašen. Med pritiskom na stopalko za plin – tako pri speljevanju kot tudi pri pospeševanju – in tresočim vklopom bencinskega motorja je rahel zamik, ravno tolikšen, da vozilo cukne, svoje za povrh doda še menjalnik, ki si pri prestavljanju navzdol vzame dodaten trenutek ali dva. Ja, to boste bržkone čutili le malce zahtevnejši vozniki pri nekoliko poskočnejši vožnji (tu velja izbrati program menjalnika L, v katerem se bencinski motor ne izklaplja), pri umirjenem križarjenju niti ne, v vsakem primeru pa so me ves čas testa ob živce spravljali ročica in gumbi menjalnika, ki ne primejo vedno v prvo. Ja, le previdno, da koga ne povozite!

In kje je grande panda s cenovnega vidika? Z najbogatejšim paktom opreme la prima, ki med drugim zajema brezžično polnjenje telefona, kamero za vzvratno vožnjo (sicer slabše kakovosti in predvsem v dežju ali megli le pogojno uporabno), deljivo zadnjo klop, 17-palčna kolesa in strešne nosilce, pa tudi brezplačno rumeno barvo, stane 21.800 evrov. Testna je imela še zimski paket z ogrevanimi sprednjimi sedeži, volanom in vetrobranskim stekom za razumnih 390 evrov. Pozimi, v mrzlih dneh, zelo dobrodošel dodatek, a na zimske pnevmatike vseeno ne pozabite!