Avto.info

Ferrari

Ferrarijeva vizija

Avtor: Foto: Ferrari
Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija Ferrari: Ferrarijeva vizija
Ferrarijeva zgodovina se deli na dve glavni obdobji: prvo je tesno povezano z življenjem in delom njegovega ustanovitelja, Enza Ferrarija, ki je umrl leta 1988, drugo pa s predsedovanjem Luce di Montezemola, ki je vlogo predsednika prevzel leta 1991. »Poskočni konjiček« se je vedno držal svoje identitete proizvajalca tako luksuznih kot tudi dirkalnih avtomobilov, pri čemer je na obeh področjih dosegel rezultate, ki so edinstveni v vsej zgodovini avtomobilizma.

Ferrari danes
Ferrari se ponaša z letnimi prihodki, ki znašajo okrog 1300 milijonov evrov, vsako leto pa izdela okrog 5500 avtomobilov. Njegov trenutni program obsega štiri modele: dva 8-valjna (F430 Coupe in F430 Spider) ter dva 12-valjna (612 Scaglietti in 599 GTB Fiorano). Prisoten je na 52. trgih po vsem svetu in izvozi skoraj 90% avtomobilov, izdelanih v njegovem edinem proizvodnem obratu, v znamenitem tovarniškem kompleksu v Maranellu. Ferrari ima neposredne regijske centre v Severni Ameriki (ta je odgovoren tudi za Srednjo in Južno Ameriko), Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji in Franciji (slednji pokriva zahodnoevropske države). V drugih državah predstavljajo Ferrari skrbno izbrani uvozniki in prodajalci. Po vsem svetu ima Ferrari 205 prodajnih zastopstev, od leta 2004 naprej pa je začel vstopati tudi na številne nove trge, vključno s Kitajsko (prek večinskega deleža v mešani družbi), Rusijo, Madžarsko in Slovenijo.

Dejavnosti na področju dirkanja
Zgodba o »poskočnem konjičku« se je pričela leta 1947, ko je prvi Ferrarijev avtomobil, model 125 Sport, doživel svoj dirkalni prvenec. Z 12-valjnim motorjem, načrtovanim in izdelanim v Maranellu, je 25. maja istega leta ta avtomobil zmagal na Veliki nagradi mesta Rim (Rome Grand Prix), s Francom Cortesejem za volanom. Od takrat naprej je »poskočni konjiček« osvojil prek 5000 zmag na krožnih in cestnih dirkah po vsem svetu in ustvaril legendo, ki jo poznamo danes. Bliža se Ferrarijeva 60. obletnica, dolg seznam njegovih zmag pa vsebuje: 14 naslovov svetovnega prvaka F1 med vozniki, 14 naslovov svetovnega prvaka F1 med proizvajalci, 8 naslovov svetovnega prvaka F1 med konstruktorji ter 6 mednarodnih pokalov F1 med konstruktorji, 9 zmag na dirki 24 ur Le Mansa, 8 na dirki Tisoč milj (Mille Miglia), 7 na dirki Targa Florio in 192 zmag na Velikih nagradah F1. Dolgo let je bil Ferrari edino moštvo Formule 1, ki je samo izdelovalo svoj enosedežni dirkalnik (šasija, motor, menjalnik in vzmetenje).

Ferrarijevi modeli GT
Odkar je avtomobilska znamka pričela z izdelovanjem avtomobilov, je tehnologijo, razvito za svoje dirkalnike, prenašala tudi v svoje cestne modele. Med tovrstne prenose spada vse od 12-valjnega motorja, zgrajenega za prvi Ferrarijev model, pa do zelo hitrega menjalnika (F1-Superfast) ter sistema za nadzor zdrsa pogonskih koles, ki je trenutno uporabljen pri modelu 599 GTB Fiorano. Tovrsten prenos tehnologije je pripomogel k uspehu avtomobilov »poskočnega konjička« in jih napravil za simbol ne le edinstvenosti in ekskluzivnosti ampak tudi izjemne zmogljivosti. Najpomembnejši modeli iz Ferrarijeve dolgoletne zgodovine vključujejo naslednje modele: Ferrari California in SWB v 50. letih; 250 GTO, 250 GT Berlinetta SWB, 275 GTB 4 in Daytona v 60. letih; 512 BB in 512 Testarossa v 70. letih; F40 v 80. letih; F50 in 456 GT v 90. letih 20. stoletja; ter, nazadnje, modele Enzo, FXX in pravkar lansirani 599 GTB Fiorano v 21. stoletju. Veliko teh modelov je zdaj zelo cenjenih s strani zbirateljev, na dražbah pa dosegajo vratolomne cene. Najboljši primer za to je seveda model 250 GTO iz leta 1962, katerega trenutna vrednost je ocenjena na 10 milijonov evrov.

Struktura in vodstvo podjetja
Leta 1969 je Enzo Ferrari prodal 50% svojih delnic v podjetju skupini Fiat Group, ta številka pa je do leta 1988 zrasla na 90%. Trenutno ima Fiat v lasti 85-odstotni delež v podjetju Ferrari, medtem ko ima Piero Ferrari v lasti 10-odstotni delež, sklad Mubdala iz Abu Dabija pa preostalih 5%. Leta 1997 je Fiat na podjetje Ferrari prepisal 50-odstotni delež v podjetju Maserati – še eni zgodovinski in prestižni avtomobilski znamki, ki jo je prevzel leta 1993. Leta 1999 je bilo podjetje Maserati v celoti predano podjetju Ferrari, skupaj s programom Trident ter proizvodnimi obrati, posledica tega pa je bila njihova temeljita obnova. Ko pa je bil program Trident pripravljen za ponovno lansiranje, je aprila 2005 znova prišel pod neposreden nadzor Fiata. Luca di Montezemolo je predsednik podjetja Ferrari že od leta 1991. Leta 2006 je bil za izvršnega direktorja »poskočnega konjička« imenovan Jean Todt, za generalnega direktorja pa Amedeo Felisa.

Sedež podjetja in obrati
Avtomobile modela GT je Ferrari vedno snoval in izdeloval v kompleksu Maranello. Edini avtomobilski deli, ki niso bili proizvedeni na tej lokaciji, pač pa v obratu  Carrozzeria Scaglietti v Modeni, so aluminijaste šasije in karoserije. Ferrari je dirkalno stezo Fiorano Circuit otvoril leta 1972, uporablja pa jo za testiranje in razvijanje modelov F1 in GT. Originalna steza je bila obnovljena leta 1996, s čimer je postala hitrejša in primernejša za moderne enosedežne dirkalnike. Leta 1977 je Ferrari prevzel znameniti obrat Carrozzeria Scaglietti v Modeni, kjer že od 50-ih let izdelujejo športne prototipe njegovih avtomobilov ter šasije in karoserije za modele GT. 

Leta 1988 je Ferrari kupil tudi dirkališče Autodromo Internazionale del Mugello, v celoti prenovil stezo ter pripadajočo infrastrukturo, da bi ju uporabljal za testiranja in tekmovanja. Danes je Mugello eno vodilnih svetovnih dirkališč in gosti tako avtomobilske kot tudi motociklistične prireditve na najvišji ravni. Leta 1990 so v Maranellu otvorili muzej Galleria Ferrari, ki svojim obiskovalcem omogoča neverjetno potovanje skozi zgodovino podjetja in jim nudi priložnost, da si od blizu ogledajo nekaj najzanimivejših avtomobilov, ki jih je »poskočni konjiček« kdajkoli izdelal. Leta 1997 se je Ferrari lotil velikega obnovitvenega projekta, poznanega pod imenom Formula Uomo, ki je ljudi postavil v središče načrtovanja novih obratov ter delovanja le-teh. Istega leta je bil zgrajen vetrovnik, ki ga je zasnoval Renzo Piano in je Ferrarijevim inženirjem omogočil simuliranje pogojev, katerim so avtomobili F1 izpostavljeni na dirkalni stezi. Temu je sledila tudi pridobitev novih površin za mehansko obdelavo, nove logistike, centra za razvoj izdelkov ter površin, namenjenih novim tehnologijam barvanja.

Simbol »poskočnega konjička«
Simbol »poskočnega konjička«, ki se nahaja na vseh Ferrarijevih avtomobilih, sta Enzu Ferrariju podarila starša Francesca Baracce, odličnega pilota iz prve svetovne vojne ter dobitnika zlatega odličja, ki je imel ta simbol upodobljen na svojem letalu. V čast svojemu domačemu mestu, Modeni, je Enzo Ferrari motiv »poskočnega konjička« namestil na rumen ščit ter takšnega uporabil za simbol dirkalnega moštva, ki ga je ustanovil.

Razvoj blagovne znamke in odnosi s partnerji
Oddelek za razvoj blagovne znamke in odnose s partnerji je bil leta 2004 ustanovljen z namenom vodenja odnosov z našimi sponzorji ter za razvoj Ferrarijevega licenciranja in trženja. Glavni imetniki naših licenc so: Mattel (modeli avtomobilov in igračke), Microsoft in Sega (videoigre), Puma (oblačila), Colnago (kolesa), Tod’s (obutev in usnjeni izdelki), Panerai (ročne ure), Lego (kompleti lego kock za otroke), Acer (prenosni računalniki). Ocenjuje se, da izdelki blagovne znamke Ferrari v maloprodaji po vsem svetu ustvarijo okrog 600 milijonov evrov prihodkov. Prva trgovina Ferrari je bila odprta leta 2002, v Maranellu, kot uradno prodajno mesto za Ferrarijeve izdelke. Danes se podjetje ponaša s 14-imi prodajalnami in trgovinami po vsem svetu, med katerimi so tri na Kitajskem, ena pa v ZDA. Večina je franšiznih. Skupni prihodki, ki jih ustvarijo uradna Ferrarijeva prodajna mesta, znašajo okrog 20 milijonov evrov letno.

Na priloženih fotografijah so prikazani (od zgoraj navzdol):

1. Vhod v tovarno
2. Ferrari 125 S
3. Ferrari 156 F1
4. Ferrari 250 California
5. Ferrari 250 GTO
6. Ferrari 312 P
7. Ferrari 126 CK
8. Ferrari 250 GT Berlinetta passo corto
9. Ferrari 275 GTB
10. Ferrari 312 T
11. Ferrari 365 GT4 BB
12. Ferrari 365 GTB4
13. Ferrari 400 Superamerica
14. Ferrari F1 2000
15. Ferrari 330 P4
16. Ferrari 375 F1
17. Ferrari 500 F2
18. Ferrari 512 S
19. Ferrari Enzo
20. Ferrari FXX

Send to Kindle
| Share

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov