V teh dneh mineva že 90 let od rekordnega dosežka znamke Maserati na področju postavitve svetovnih hitrostnih rekordov. Zato so Italijani tokrat obudili spomin na legendarni maserati tipo V4 z vgrajenim 16-valjnim bencinskim pogonskim sklopom, ki so ga v Modeni izdelovali (1929-1934) v tekmovalni in 'civilni' različici.
28. septembra leta 1929 je italijanski dirkač Mario Umberto 'Baconìn' Borzacchini postavil nov hitrostni rekord na razdalji desetih kilometrov, ki je zelo odmeval v svetu avtomobilizma in posledično zagotovil obstanek znamke Maserati, ker je podjetje bratov Maserati zaradi tega dosežka kmalu prejelo ogromno svežega kapitala, svoj piskrček v tej zgodbi pa je takrat pristavil tudi Enzo Ferrari. Ferrari se je namreč udeležil svečanega banketa v Bologni, kjer so počastili novi svetovni hitrostni rekord znamke Maserati in ob tej priložnosti spoznal tudi dva tedaj zelo bogata Italijana (Alfredo Caniato & Mario Tadini) in ju takrat prepričal, da sponzorirata kasnejši nastanek dirkaškega moštva z njegovim priimkom (Scuderia Ferrari) …
Za uspešno izvedbo poskusa postavitve novega svetovnega hitrostnega rekorda so Italijani leta 1929 uporabili tedanji 17-kilometrski ravni odsek državne ceste številka 10 (Padania Inferiore) v bližini mesta Cremona, ker so doseganje hitrostnega rekorda na dolžini desetih kilometrov potrebovali približno 3,5 kilometra zaleta in na koncu še približno isto dolžino za dokončno in varno zaustavitev Maseratijevega dirkalnika. Pravila igre so predvidevala, da mora maserati tipo V4 progo prevoziti dvakrat. V prvem poizkusu je Borzacchini z maseratijem dosegel največjo hitrost 248 km/h (približno), ob vožnji v nasprotni smeri je bil nekoliko počasnejši (približno 244 km/h). Na koncu je za postavitev svetovnega rekorda obveljala uradno izmerjena povprečna hitrost 246 km/h (približno). S tem je padel svetovni hitrostni rekord (približno 225 km/h), ki ga je z dirkalnikom znamke FIAT leta 1927 postavil legendarni britanski dirkač Ernest Eldridge.
Borzacchinijevo 4-kolesno 'orodje' za postavitev odmevnega hitrostnega rekorda predstavlja pomemben tehnološki mejnik v razvoju avtomobilov aristokratske znamke Maserati, ker so Italijani pri tem avtomobilu (masa avtomobila: 1050 kg) implementirali idejo o vzporedno združenem paru dveh 2,0-litrskih vrstnih 8-valjnikov, ki je pripeljala do nastanka enotnega, 4,0-litrskega V (25°) motorja s pritaknjenim parom mehanskih polnilnikov (supercharger), 32. ventili, štirimi črpalkami olja in parom vodnih črpalk. Ta izredno kompleksni (sestavlja ga približno 3200 individualnih delov …) bencinski pogonski sklop z enim okrovom ročične gredi, ki je skrival dve vgrajeni ročični gredi, je lahko mobiliziral od 280 do 305 KM (od 205 do 224 kW) kar je zadostovalo za največjo hitrost 260 km/h.
Leta 1934 smo dobili tudi unikatno civilno različico tega dirkalnika (rdeči primerek na fotografijah, ki predstavlja kopijo originala iz leta 1929, so pred nekaj leti prodali nam neznanemu zbiralcu za približno 486.000 evrov), ki so jo 'oblekli' v delavnici znamke Zagato. Zeleno obarvani V4 sport spider Zagato je še danes v lasti znamke Maserati.