Skoraj 30 let po predstavitvi prvega Fiatovega štirikolesno gnanega 'medvedka' bomo dobili tretjo generacijo italijanskega 'plezalca', ki bo prvič predstavljen obiskovalcem letošnjega avtomobilskega salona v Parizu.
V juniju leta 1983 smo dobili prvo štirikolesno gnano serijsko pando, razvito v sodelovanju s podjetjem Steyr-Daimler-Puch AG, ki je s Fiatom intenzivno sodelovalo že prej, ker so Avstrijci izdelovali licenčne fiate (osebni modeli: 500, 1100, 1200, 1400, 1900, 126 in lahki tovornjak z oznako 615, ki kasneje z avstrijskim motorjem postane steyr 260) od leta 1948 pa vse do leta 1975, ko so tovarno v Gradcu zapustili zadnji 'Steyr-Puch' fiati z oznako 126, ki jih je poganjal originalni avstrijski bencinski dvovaljni motor (2B, 643 ccm – 25 KM (SAE)).
Že prvotna panda 4x4 je sodila med redke predstavnike svoje velikosti, ker si je takratni kupec vozil iz te kategorije lahko omislil samo primerljivo lancio Y10 1.0 4WD ali pa izdelek japonske znamke Subaru (justy 1000 / 1200). V teh časih je nova panda 4x4 edini pravi 'MINI' (evropski A segment) avtomobil s štirikolesnim pogonom, ki dejansko izpolnjuje družbeno odgovorne zahteve tega časa. Zaradi njenih resnično kompaktnih zunanjih mer je panda 4x4 (dolžina: 368 cm, širina: 167 cm, višina: 160 cm, medosna razdalja: 230 cm) idealna za ozka mestna središča. Zaradi višje oddaljenosti karoserije od tal pa zmore tudi kakšen nedovoljen sprehod preko pločnika. Zmore pa tudi precej več kot pričakujete od avtomobila njene velikosti in kova. Zaradi relativno majhne mase (sploh ob primerjavi z 2,5-tonskimi 'lifestyle-parniki' (veliki SUV) nekaterih drugih znamk) zmore priplezati dlje kot kakšen večji 'salonski' (asfaltni) terenec. V pomoč ji je tudi elektronska zapora diferenciala, ki po zaslugi dveh diferencialov enakomerno porazdeljuje motorni navor med prvo in zadnjo osjo. 4WD sistem je vklopljiv ročno, izklopi pa se, ko vozilo preseže hitrost 50 km/h.
Od svojih običajnih 4x2 različic se panda 4x4 loči tudi po drugačnem, na novo zasnovanem podvozju z novimi sestavnimi komponentami, ki je lažje in manj slišno ob vožnji po terenu. Poleg tega ima tudi drugačen izpušni sistem, ki je speljan tako, da ob terenski vožnji ne utrpi poškodb. Terenski vožnji je zelo naklonjen tudi vgrajeni 6-stopenjski ročni menjalnik s prvo 'terensko' prestavo, ki bo vozniku olajšala speljevanje na klancih, čeprav ob tem niso omenili kateri izmed trenutno razpoložljivih pogonskih agregatov bo povezan s tem menjalnikom. Po vsej verjetnosti gre za 1,3-litrski MultiJet II motor, ki naj bi ponujal že znano število (75) 'konj', vendar v povezavi s 30-odstotnim dvigom zaloge motornega navora. Drugo možnost bo predstavljal 0,9-litrski dvovaljni TwinAir motor, ki bo lahko mobiliziral 85 'bencinskih konj'. Ta motor ima ob primerjavi z bencinsko gnano (1,25-litra) prejšnjo generacijo pande 4x4 približno 40-odstotkov več motornega navora.
Že skoraj klasična je tudi pandina vizualna transformacija iz običajne petvratne kombilimuzine v nekoliko višje nasajeni 5-vratni SUV (športno-funkcionalno vozilo), ker so Italijani uporabili že znane oblikovalske prijeme, ki so zaznamovali tudi SUV različice prejšnje generacije. Podobno je tudi z vgrajeno varnostno in komfortno opremo, le da jo je v novi generaciji pande 4x4 še več.
