Opremljen je z zadnjim pogonom in motorjem, ki je svojo pokorščino služil že v Chevroletu Corvette. Aluminijast motor V8 z močjo 344 "konjev" zmore pognati Insignio do 100 km/h v manj kot šestih sekundah. Pri 250 km/h pa poseže elektronika in nadomesti vročekrvno nepremišljenost voznika, ki bi hotel še več. Pogon so speljali, kot se za Ople višjega razreda spodobi, k zadnjemu kolesnemu paru.
Pri oblikovanju so se v osnovi držali družinskih potez, ki so jih uvedli že z novo Astro. Sicer od daleč podobnost niti ni opazna, toda pri detajlnem pregledu se pozna zadek, zaključen s potezami Astre. Tudi zadnje luči nekoliko spominjajo nanjo. Prednje luči so po Oplovsko razpotegnjene v blatnike, med njimi pa prednja maska z znamenitim znakom na sredini.
Avtomobil je zasnovan kot družinski športni kupe z obilico luksuza. Zadnja vrata, da, celo štiri ima, se odpirajo drsno, podobno kot v nekaterih enoprostorcih. Manjka "B-stebriček". Avto je nasajen na veliko, 2900 mm dolgo medosno razdaljo s kratkimi previsi. V odvisnosti od izbora zadnje klopi lahko avto sprejme štiri ali pet potnikov. Notranjost je v celoti odeta v temno rjavo usnje z vložki iz ebenovine. Svoj vtis je v notranjosti pustil tudi letnik 1960.
Da se pri Oplu ne šalijo, ko trdijo, da je Insignia kljub svoji GT-jevski zasnovi še vedno družinski avto, priča prtljažni prostor s 410 litri prostornine. Le pritisk na gumb, zadnji sedeži se zložijo in prostora kar naenkrat tam nastane 970 litrov. To pa je že nekaj, kajne.
Z Insignio so nemci pokazali, kako se da avto srednjega razreda povečati za kar nekaj številk in ga povzdigniti med imenitneže. Tu so kupci precej bolj zahtevni in nepredvidljivi, zato jim je težko ustreči. Toda po odzivu potencialnih kupcev se Oplu vzpona v višino ni potrebno sramovati.
tekst: Matej Umek
foto: Opel
