Današnji dan zame ni prav nič poseben. Tako kot vsako jutro sem zapustil mojo 'športno' posteljo, obiskal 'športno' kopalnico in zamenjal 'športno' pidžamo za nekaj podobno 'športno' udobnega. Nato je sledil 'športni' zajtrk za 'športno' mizo, ki sem si ga seveda privoščil ob uporabi 'športnega' jedilnega pribora ob povezavi s 'športnim' krožnikom …
Verjetno ste se ob prebiranju mojega uvodnika vprašali, če moj 'športni' zajtrk morda vključuje tudi kakšno psihoaktivno hrano, vendar vas bom v tem pogledu razočaral, ker sem vas z uvodnikom želel opozoriti na to kako sprevržen in slaboumen je današnji avtomobilski marketing ob povezavi s pojmovanjem besede šport. Za razumne ljudi, recimo za ljudi iz letalske in ladijske industrije, je uporaba beseda šport smiselna ob oglaševanju majhnih in lahkih letal in plovil, ki so posledično zelo agilna, medtem ko ogromnih supertankerjev, potniških križark in raznih jumbo jetov ne oglašujejo kot nekaj športnega, čeprav so lahko ob tem tudi zmogljivi (v pogledu končne hitrosti in pospeševanja). V avtomobilski branži pa zadnje čase velja povsem nasprotno pravilo. Čedalje večji in čedalje težji ter posledično čedalje bolj okorni avtomobili so v današnjih časih vsi 'športni', pa čeprav ob tem govorimo o zavaljenih 2,5 tonskih 'SUV kravah', ki so v resnici samo športno funkcionalne (to je lahko tudi vsak avtobus, ki do stadiona pripelje nogometno ekipo ali pa tovornjak, ki do prizorišča tekmovanja pripelje kajake, bicikle in kaj podobnega …). To je podobno kot da bi oglaševali, da najboljši lovci zajcev niso prikupno majhne in posledično agilne lisičke, temveč zavaljeni nosorogi, nilski konji in sloni …
K sreči pa na tem svetu še obstajajo ljudje in avtomobilske znamke, kjer odlično razumejo efekte nizke mase na vozne lastnosti (pospeševanje, zaviranje, končna hitrost, vpliv centrifugalnih sil v hitro zvoženih ovinkih …), obrabo sestavnih delov (zavore in vzmetenje) in pnevmatik ter seveda izredno dobrohoten vpliv nizke mase na povprečno porabo pogonskega goriva, s tem pa tudi na količino ustvarjenih CO2 emisij. Ena izmed takšnih znamk je tudi britanska znamka Caterham, kjer so v teh dneh predstavili povsem novo serijsko različico legendarnega modela seven, ki se lahko pohvali z nazivom najlažjega serijskega vozila v celotni zgodovini te izrazito športno usmerjene avtomobilske znamke. Britanski 'Kei car' (lahek avtomobil) vas ob prvem pregledu njegovih tehničnih specifikacij ne bo impresioniral, sploh ob poplavi današnjih dobro rejenih 'športnikov' z že absurdno odmerjenimi zalogami pogonske moči (1000 'konj' je nekoč že zadostovalo za pogon lovskih letal z batnimi motorji …), ker se pod njegovim motornim pokrovom skriva samo serijski izdelek japonske 'kei car' (lahek avtomobil) industrije, točneje znamke Suzuki z zakonsko odmerjeno delovno prostornino (največ 660 kubičnih centimetrov), ki lahko na japonskem tržišču uradno mobilizira največ 47 kW (64 KM) pogonske moči. Ob tem seveda govorimo o dejansko lahkih serijskih avtomobilih z maso v območju od 750 do največ 950 kg.
Britanci so v tem pogledu seveda veliko bolj radikalni, ker se lahko nova vstopna različica modela seven pohvali s prav neverjetnih 440 kilogramov neto mase in posledično odličnim razmerjem med številom 'konj' in 1-tonsko maso. Britanci ob tem govorijo o 170 bhp 'konjih' (126,8 kW / 172,4 KM), čeprav lahko prisilno polnjen (turbo) bencinski 3-valjnik znamke Suzuki ob tem mobilizira skromnih 84 bhp (62,6 kW/85,2 KM) pogonske moči. Zato lahko s takšnim resnično kompaktnim (dolžina: 3180 mm, širina: 1470 mm, višina: 1090 mm) športnim avtomobilom (klasični dvosedežnik, ker pravi športni avtomobili pač niso taksiji in družinski avtomobili …) na dirkalnih stezah (nekateri to raje počnejo na običajnih cestah …) dobro nagajate občutno močneje motoriziranim avtomobilom, ki so seveda v današnjih časih večinoma vsi odlično 'rejeni'. V dobrih starih časih je oznaka 'Sport' na serijskem izdelku pomenila, da ima to vozilo v interesu boljših športnih lastnosti nekoliko manjšo maso (posledica manjše količine vgrajene komfortne in ostale 'invalidske' krame …), nekaj dodanih, vendar pomembnih športnih inštrumentov (recimo indikator temperature motornega olja, indikator pritiska motornega olja in voltmeter), drugače odmerjena prestavna razmerja ter seveda nekaj dodatnih 'konj' pod pokrovom motorja. Vse skupaj so proizvajalci zapakirali v bolj vizualno atraktiven izgled (drugačen par prednjih svetil, dodana prednja svetila, dekorativne grafike in napisi, zelo opazne barve karoserije in platišča, ki so z dodatnim širšim zunanjim robom opozarjale opazovalce na športne ambicije avtomobila), dostikrat začinjen s kakšnim ogromnim 'letalskim krilom', odnosno fiksno 'mizico za piknik' (usmernik zraka) na zadkih ter odstranitvijo ali zmanjšanjem obeh odbijačev.
V današnjih časih nam prodajalci prodajajo pravljice o športnih različicah avtomobilov, ki so za razliko od slavnih predhodnikov tega žanra avtomobilov na koncu (posledica dodatne otovorjenosti s plastiko (ogromni odbijači, dodatna 'plastifikacija' (bočni pragovi, usmerniki zraka …) karoserije ) in komfortno kramo) na koncu celo občutno težji od enako motoriziranih osnovnih različic avtomobila, posledično pa narašča tudi zaloga razpoložljivih motornih 'konj'. S tem pa razveselijo predvsem dacarje, ker vam bodo z naraščanjem zaloge motorne moči, ki predstavlja predvsem posledico čedalje večje teže avtomobila, ob letni registraciji vozila za plačilo taks in davkov lahko odvzeli še več denarja. Čedalje bolj pa na veliko veselje prodajalcev pnevmatik in platišč 'vzhajajo' tudi nameščena kolesa in pnevmatike na današnjih 'športnih' avtomobilih, ker se večina kupcev sploh ne zaveda, da so izredno velika kolesa v resnici dvorezni meč, ker s konstantnim povečevanjem premera in širine nameščenih koles enkrat dosežete točko (platišče postane občutno težje od osnovnih platišč), ko dejanske prednosti (manjša nevzmetena masa in posledično boljša vodljivost avtomobila) nameščenih lažjih platišč enostavno izginejo. Kaj to pomeni v praksi je nekoč dobro pojasnil eden izmed začetnikov ameriške 'Herbie Hot Rod' scene. Recimo, da ste se pred kakšnim rdeče obarvanim semaforjem z vašim lahkim (masa avtomobila v območju 750 kg) 200-konjskim 'hroščem' srečali vzporedno z občutno težjim (masa vozila v območju 1,5 tone) avtomobilom in ga želite ob prižgani zeleni luči definitivno prehiteti na recimo 100 metrski razdalji. Če vaš nasprotnik ob tem ne bo imel pod motornim pokrovom približno 500 'konj' (368 kW) pogonske moči, bo ob primerjavi pospeševanja (0-100 km/h) ostal zadaj. Ja, tako poguben je vpliv mase na zmogljivosti avtomobila …
In ko smo že pri zmogljivostih, z njimi se lahko pohvali tudi 'rahitični' (62,6 kW/85,2 KM pri športno odmerjenih 6500 motornih vrtljajih v minuti ter 116 Nm motornega navora v območju od 4000 do 4500 vrt./min.) caterham 7 v različici 170 S (cestna verzija), odnosno 170 R (tekmovalna različica), ker bo pospeševanje (0-96 km/h) verzije 170 S zaključeno v 6,9 sekunde. To pomeni, da boste z avtomobilom za približno 30.000 evrov na cesti v pogledu pospeševanja lahko kljubovali občutno močnejšim avtomobilom kot so alfa romeo giulia 2.0 turbo (147 kW/200 KM, 0-100 km/h: 6,6 sekunde), audi A4 limousine 40 TFSI (quattro) (150 kW/204 KM, 0-100 km/h: 7,1 (6,7) sekunde) in pa na dobro rejenemu BMW-ju (neto masa: 1600 kg!) z oznako M240i coupe (250 kW/340 KM, 0-100 km/h: 7,3 sekunde). Omenjeni avtomobili bodo zmagovalci samo ob srečanjih na avtocestah, ker caterham 7 170 S pač ne sodi med najhitrejše avtomobile (končna hitrost: 170 km/h), za to je zaslužno predvsem pomanjkanje motorne moči za zelo uspešno premagovanje zračnega upora …
