Avto.info

Intervju: Sierra Sam

Zelo požrtvovalni uslužbenec

Intervju: Sierra Sam: Zelo požrtvovalni uslužbenec

Intervju: Sierra Sam

Avtor: Foto: ACV
Intervju: Sierra Sam: Zelo požrtvovalni uslužbenec Intervju: Sierra Sam: Zelo požrtvovalni uslužbenec

Novinar (Martin Kunz) nemške revije ADAC Motorwelt je pred kratkim opravil rahlo nenavaden intervju z zelo pomembno 'osebo' na področju zagotavljanja varnosti potnikov v sodobnih avtomobilih, čeprav se je 'Sierra Sam' na začetku kariere ukvarjal predvsem z zaščito pilotov in astronavtov. V tokratnem intervjuju je spregovoril o najtežjem poklicu na tem planetu.

'Gospod Sierra', morda bi na začetku povedali nekaj o sebi in o tem kako ste prišli do zaposlitve?
Kot že veste, mi ljudje, ki me zelo dobro poznajo, pravijo 'Sierra Sam'. Sem tipični predstavnik četrte generacije trenutno najbolj razširjenih testnih lutk (Crashtest-Dummy Hybrid III), ki so jih leta 1976 predstavili predstavniki koncerna General Motors. Sem povsem povprečen moški (višina: 172 cm, teža: 78 kg), trenutno sem redno zaposlen v tehničnem centru kluba ADAC (Landsberg), v tem poslu pa je že zelo dolgo (približno 40 let) tudi moja celotna družina.

Je vaša ljubezen do tveganja nekako prirojena, podobno kot pri kaskaderjih in akrobatih?
Ja, zadeva je nekako podobna. Prve predstavnike našega poklica smo dobili leta 1949, predvsem po zaslugi zaposlenih v podjetju Sierra Engineering Co., kjer so takrat pričeli razvijati in izdelovati prve testne lutke za potrebe tedanjega vojaškega letalstva ZDA. Za naš nadaljnji razvoj so poskrbeli zaposleni v družbah kot sta Alderson in Grumman, kjer so v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja predstavili tudi prve avtomobilske testne lutke (VIP-50-Series), ki so jih takrat izdelovali za potrebe koncernov Ford in General Motors. Kasneje so strokovnjaki koncerna GM ugotovili, da te testne lutke niso najbolj primerne za uporabo v avtomobilih, zato so v tem koncernu leta 1972 predstavili nov model testnih lutk (Hybrid I).

Vaša služba predstavlja vse tisto, česar ljudje ne želimo doživeti?
Ja, veliko ljudi misli, da smo testne lutke iz 'tršega testa', v resnici moramo biti izredno fleksibilne in tudi zelo občutljive, podobno kot ljudje. Imamo pa tudi 'nadnaravno sposobnost' izredno hitrega zagotavljanja informacij glede poteka trčenj, vse to pa nas naredi zelo posebne.

Kaj konkretno ta posebnost pomeni v številkah?
Predstavniki naše vrste imajo o sebi zelo lepo mnenje. Temu primerna je tudi cena 'rojstva' vsakega novega predstavnika naše vrste. Za preprostega predstavnika naše vrste boste odšteli najmanj 150.000 evrov, za tiste s sposobnostjo 'poglobljenega razmišljanja' pa lahko odštejete tudi 750.000 evrov. Obstajajo pa tudi 'nizkocenovniki' s prodajno ceno od 34.000 do 50.000 evrov. Izdeluje jih koncern Ford. Večina današnjih testnih lutk pa nastane v prostorih podjetja Humanetics.

Kako se odvija vaš delovni dan?
Nekaj dni pred načrtovanim testnim trčenjem se sestanemo z našimi inženirji, ki po prebranem scenariju prilagodijo (nastavijo) naše senzorje. Istočasno izvedejo sistematski zdravstveni pregled, kjer odpravijo vse morebitne tehnične pomanjkljivosti (razrahljani sklepi in vijaki …). Ko pride čas za izvedbo testnega trčenja nas temu primerno pripravijo (priklop vseh potrebnih kablov) in tudi našminkajo, ker ima lepotičenje v tem scenariju pomembno vlogo (sledi šminke na različnih sestavnih delih v notranjosti potniške kabine razkrivajo morebitni neželeni stik sestavnih delov z glavami potnikov …). Nato nas posadijo v testna vozila, v družbi izredno močnih reflektorjev (300.000 vatov) in različnih kamer. Ta pozornost publike nam seveda zelo prija, vendar samo do trenutka ko s 64 km/h trčimo v stoječo oviro …

Kako doživljate takšno trčenje?
Gre za zelo vznemirljivo izkušnjo, ker moje telo ob nenadni hitri zaustavitvi vozila pri 64 km/h doživi 40-kratni pospešek gravitacije, da o ostalem dogajanju (poki ob sprožitvi zračnih blazin, ječanje jekla, obstreljevanje z zdrobljenim steklom), kjer po zraku leti vse kar ni dovolj dobro pritrjeno, niti ne govorim. K sreči zategovalniki varnostnih pasov v takšnih trenutkih ujamejo telo, medtem ko želijo naše okončine poleteti naprej. Ob tem se sam popolnoma skoncentriram na pridobivanje in hitro pošiljanje dragocenih podatkov o obremenitvah, ki v takšnih okoliščinah delujejo na moje telo.

Bolečine in poškodbe po nesreči, obstaja veliko razlik med avtomobili?
Seveda. V moderno koncipiranih vozilih z zmečkljivimi conami ter množico vgrajenih zračnih blazin je možnost hujših poškodb omiljena, problematične pa ostajajo nesreče pri večjih hitrostih, ker človeško telo ni zgrajeno za tako hitre pojemke. Posledično lahko pride do hudih ali pa do smrtnih poškodb notranjih organov (sindrom 'lepih trupel').

Vaš najhujši delovni dan?
Po približno 500 izvedenih trčenjih sta mi v spominu ostala dva takšna dogodka ob testiranju dveh kitajskih modelov (brilliance BS6 in jiangling landwind), ki se kasneje k sreči nista razširila med Evropejci. Po teh dveh testih sem bil popolnoma 'olupljen', izgubil sem eno roko, moj tedanji trup in ena noga sta bila povsem neuporabna, zato so vse skupaj vrgli v smeti. Ob takšnih poškodbah ti ni več do smeha.

Ogromno prispevate na področju varnosti. Vas to navdaja s ponosom?
Da, vendar o tem doma in med sodelavci in znanci ne govorimo veliko, ker je to pač naša služba.

Za konec, kakšna je vaša največja želja?
Rad bi dočakal čas, ko bodo avtomobili resnično varni …

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov