Opis in fotogalerija

Da ne bo pomote, naslov nikakor ne pomeni, da je captur terenski avtomobil, ki bi lahko Alpe prečkal kar mimo urejenih cestišč. Gre za to, da je osvojil avtomobilski Mont Blanc, natančneje tistega, ki šteje prodajo kompaktnih križancev ali SUV-ov. Captur prve generacije je bil izjemno uspešen, kaj pa močno spremenjeni novi model?

Če sodimo samo po njegovem videzu, mu zagotovo ne kaže slabo. Pravzaprav bi moral na račun 11-centimetrskega dolžinskega pribitka in nekoliko bolj terensko navdihnjene drže še bolj pihati na duše križancev željnih kupcev. Res je, da je bil testni avtomobil s samega vrha ponudbe, tako pogonske kot opremske, a je oblikovni napredek očiten tudi pri najbolj osnovni različici. Da ne gre le za prazno bahanje, potrjuje kar 17-centimetrska oddaljenost karoserije od tal. Po neurejeni makadamski cesti se pelje kot za šalo, v konkretno strmino pa se ne more zapoditi brez štirikolesnega pogona. Tega captur žal sploh ne ponuja.

Platforma, ki jo je prvi uporabil novi clio, pomeni, da imata v notranjosti veliko skupnega. Armaturna plošča je enaka, prav tako ergonomija, a ne popolnoma. V capturju se sedi občutno višje, zato smo višje rasli vozniki imeli nekaj občutka utesnjenosti, čeprav se stropa nismo nikoli zares dotikali. Prostor na zadnji klopi je dobro odmerjen, a le, če je vzdolžno pomična klop pomaknjena popolnoma nazaj. Ta se namreč lahko premakne za 16 centimetrov oziroma do hrbtišča sprednjih sedežev. S tem se v prtljažniku ustvari za kar 536 litrov prostora, kar je občutno več od siceršnjih 422 litrov. Tudi to je sicer soliden rezultat, zlasti če upoštevamo soliden dostop, dvojno pomično dno in pametne rešitve, kot so kljukice za obešanje nakupovalnih vrečk v njem. 

Model s samega vrha ponudba morda res ne bo pogosta izbira pri kupcih, a lepo kaže, koliko potenciala je skritega v novem capturju.

Pri oceni potniške kabine velja nekaj besed nameniti še prestižnemu paketu opreme initiale paris. Lahko rečemo, da je captur postal avtomobil, ki se mu kljub majhnosti poda tudi kaj takega. Bolj odrasla osnova se lepo ujame z vrhunsko obdelanimi usnjenimi sedeži, ki kljub športni obliki nudijo udobje. Potem so tu še barvni šivi na armaturni plošči in »pièce de résistance«, lebdeča sredinska konzola. Omenjena polička s prestavno ročico na vrhu je rezervirana za izvedbe z dvosklopčnim samodejnim menjalnikom, ki je edini partner najzmogljivejšega turbobencinskega stroja. Ta zmore 113 kilovatov (154 KM) in v praksi pokaže, kako dobra je osnova novega capturja.

Precejšnjo zalogo moči namreč podvozje zlahka obvladuje in se zna izkazati tudi v hitro odpeljanem ovinku. Lega je namreč zelo nevtralna, če vas nagibanje zaradi višine avtomobila ne zmoti. Menjalnik je hiter in stopalka za plin odzivna, zato z mesta dobro potegne in nabira hitrost, tudi pri prehitevanju nima nikakršnih težav. Edini pomislek pri tej izbiri je povezan s stroški, saj je od stopničko šibkejšega motorja s 96 kW (130 KM) za 1.400 evrov dražji, dvosklopčni menjalnik pa stane še 1.700 evrov. Večje zmogljivosti za seboj potegnejo tudi porabo, ki se je med našim druženjem v povprečju velikokrat povzpela prek osmih litrov in se na koncu ustalila tik pod to mejo. Res pa je, da ob izbiri capturja z dvakratno ceno osnovnega modela človek ve, kaj počne, zato takšne opazke ne bi smele igrati velike vloge.