Opis in fotogalerija

Danes v avtomobilizmu največkrat poslušamo o najnovejšem, najbolj revolucionarnem in čisto novem pristopu k mobilnosti, a nezanemarljiv del kupcev tega ne želi oziroma na to niti ni pripravljen. Marsikdo si namreč želi avtomobil, ki brez pompa in suvereno opravi svojo nalogo, v zameno pa ne zahteva velikanskega »pufa«. Suzuki je pokazal, da ima posluh natanko za tovrstne kupce, in jim ponudil tretjo generacijo modela S-cross.

Da ne bo pomote, relativno kompaktni križanec zaradi tega nikakor ni neka cenena škatla z zastarelo tehniko, ampak pridno sledi trendom avtomobilske industrije, le da ima pri tem nekaj zadržkov. Novinec je nastal na temeljito dodelani zasnovi predhodnega modela, kar pomeni, da je ohranil kompaktno dolžino 4,3 metra. Na videz je zaradi spremenjenih proporcev (predvsem zaradi pokončnejše maske in višjega pokrova motorja) nekoliko odločnejši, čeprav je oblikovanje, predvsem zadnjega dela, precej tipičen primer japonskega nekdanjega oblikovanja. To si razlagajte, kakor želite.

Dober vtis kakovosti nekoliko pokvari občutek pri zapiranju vrat, ki se zdijo peresno lahka.

V kabini je zgodba nekoliko drugačna, saj je oblikovanje usklajeno in razmeroma sodobno. Če smo pri praktično vsakem novem avtomobilu danes vajeni, da nimajo tolerance za klasične gumbe in stikala, so tu še vedno dovoljeni. Pozdravljamo klasično ročno zavoro, vzvod za odpiranje vrat za dolivanje goriva pa je vseeno že arhaičen. A to ne pomeni, da na vrhu armaturne plošče ni velikega, kar 22,9-centimetrskega zaslona infotainmenta. Hvalimo vmesnik, ki je zlahka razumljiv, z velikimi ikonami, ki olajšajo upravljanje med vožnjo. Ob tem bi pričakovali, da je podobna tudi instrumentna plošča pred voznikom, a je ta ostala analogna. Med dvema merilnikoma je le majhen pokončen zaslonček z informacijami potovalnega računalnika.

Glede na velikost avtomobila je v notranjosti veliko prostora in udobja. Zadnja klop zlahka sprejme dva odrasla, v sili tudi tretjega, sicer solidna sprednja sedeža pa bi lahko imela malenkost daljši sedalni del. Opazili smo tudi, da se sedi razmeroma visoko, kar je številnim všeč zaradi dobre preglednosti, a se višje rasli zaradi tega nevarno približamo stropu. Nekaj milimetrov prostora za glave je sicer vzela električno pomična panoramska streha, ki je vgrajena serijsko pri najvišji stopnji opreme elegance top. Pri prostornosti velja omeniti dosti odlagalnih mest po kabini, tudi prtljažnik meri radodarnih 430 litrov.

10 kW zmore električni motor blagega hibridnega sklopa in služi kot zaganjalnik ter generator.

Do prihoda klasičnega hibridnega pogona je v ponudbi modela S-cross le ena motorna izvedba. Prisilno polnjen 1,4-litrski bencinski štirivaljnik je blagi hibrid z 48-voltnim omrežjem in razvije 95 kW (129 KM). Hvalimo kombinacijo s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki deluje poskočno in prožno. Za povrh je bil testni avtomobil opremljen s štirikolesnim pogonom, ki omogoča izbiro med samodejnim in športnim režimom ter programom za vožnjo po snegu, kjer lahko do hitrosti 60 km/h vklopite elektronsko zaporo sredinskega diferenciala. Ta pogon enakomerno razdeli med sprednjo in zadnjo os (50/50) in celo na neprijaznih podlagah deluje z odliko. Pravzaprav je tako dober, da bi si z njim upali tudi na resen teren, če ga le ne bi omejevali 18-centimetrska oddaljenost karoserije od tal in cestne gume. Z njim smo počeli vse, od umirjene vožnje do makadamskih vragolij, pa se je poraba v povprečju gibala malenkost pod sedmimi litri in pol.

Zmernost pri porabi goriva se popolnoma sklada s ceno avtomobila. S-cross po ceniku stane najmanj 20.455 evrov, če ga opremite s štirikolesnim pogonom, samodejnim menjalnikom, najvišjo stopnjo opreme in kovinsko barvo, pa cena naraste na korektnih 28.525 evrov.