Opis in fotogalerija

Z več kot 30-letno tradicijo in več kot milijonom izdelanih vozil je mazda MX-5, znana tudi kot miata, postala prava legenda novejše avtomobilske zgodovine in današnjega časa. No, pa saj to verjetno tako ali tako že veste. Zaradi njene odlične tehnike, spredaj sredinsko (za sprednjo osjo) vgrajenega motorja, pogona na zadnji kolesi, idealne razporeditve mase in s tem povezanih poudarjeno izrazitih vozniških užitkov sem bil ob prevzemu ključev testnega vozila – odkrito priznam – prijetno vznemirjen, ob podpisu potnega naloga, na katerem je bil naveden šibkejši model v ponudbi, pa – spet odkrito priznam – kar malce razočaran.

Mazda MX-5 mi kljub dvajsetletni karieri (v več generacijah ...) in nekaj tisoč preizkušenim avtomobilom še vedno nariše nasmeh na obraz.

A že po prvih nekaj kilometrih, pravzaprav že skoraj takoj po zagonu motorja, ki se oglasi z obetavnim športnim zvokom, o razočaranju ni bilo več niti sledu in takoj je bilo jasno, da ima tudi šibkejša MX-5, ki jo poganja 1,5-litrski štirivaljnik s 97 kW (132 KM), čistokrvno športno dušo. Na pritisk na stopalko za plin hipoma odziven in z odličnim ročnim menjalnikom čudovito uigran motor je atmosferske zasnove (torej brez turba) in zato zahteva vrtenje v višje vrtljaje. Nižje je zelo umirjen, tam nekje pri štirih, petih tisočakih se dodobra razživi, največjo moč doseže pri športno višjih sedmih in se ustavi pri 7.500 vrtljajih na minuto. Je pa jasno, da bi z natančnim volanom in odlično uravnoteženim, športno čvrstim in odzivnim podvozjem zlahka krotil številčnejšo konjenico.

Pa je ta nujna? Niti najmanj! Tudi taka MX-5 je namreč pravi športni avtomobil, z nekaj tistimi tradicionalnimi dobrotami, ki jih dandanes premorejo le redki.