Opis in fotogalerija

Zaradi majhnih zunanjih mer je izjemno okreten, v notranjosti pa presenetljivo prostoren – ob nazaj pomaknjenima zadnjima sedežema (vzdolžno ju pomikate neodvisno) je tam za odrasla človeka popolnoma dovolj prostora, prtljažnik je ob tem spodobne velikosti. Notranjost je sicer precej plastična, a ergonomsko učinkovita. Prav tak je Suzukijev štirikolesni pogon z dodatnimi funkcijami (samodejno zaviranje pri vožnji navzdol, terenska vožnja), ki je suveren tudi na brezpotjih in manj zahtevnih terenih, predvsem pa na podlagi s slabšim oprijemom prispeva k potrebni zanesljivosti.

Poleg pogona je njegov adut prostorna in z vzdolžno pomičnima zadnjima sedežema prilagodljiva notranjost.

S prenovo je poleg osvežene maske dobil še z blagim hibridom podprt 1,2-litrski motor – gre za nov agregat, ki je z 61 kW (83 KM) nekaj šibkejši, s sekundo slabšim pospeškom do stotice nekoliko manj poskočen in s porabo pod šestimi litri dobrega pol litra (na testu) varčnejši od predhodnika. V nižjih prestavah solidnega petstopenjskega menjalnika je prijetno živahen, v višjih pričakovano manj, a se tudi pri hitrostih, ki so blizu avtocestnim, počuti razmeroma dobro. Lega na cesti je prijetno čvrsta, zvočna zatesnjenost nekoliko slabša.

Končnih 16 tisočakov na prvi pogled sicer ni malo, a za odličen štirikolesni pogon in polno založen paket opreme popolnoma upravičeno. Pravzaprav je ignis s skromnejšo opremo in dobrimi 14 tisočaki eden najcenejših štirikolesno gnanih avtomobilov pri nas (seveda je na voljo tudi zgolj s sprednjim pogonom) in neposredni tekmec fiata pande. Ta je z upoštevanimi 2.500 evri popusta še 80 evrov cenejša, a italijanko japonec v marsičem prekaša – tako z voznimi lastnostmi kot prostornejšo in prilagodljivo notranjostjo.