Nesporno zvezdo na tej prireditvi, ki istočasno sovpada z zaključnim delom prestižne italijanske 'lifestyle' retrospektive (Mille Miglia 2009) starodobnih vozil bo letos predstavljal Ferrari 250 TR (Testa Rossa) iz leta 1957. Dirkalnik s tovarniško številko šasije 0714TR je eden izmed dvaindvajseterice skupno izdelanih primerkov tega tekmovalnega modela, ki si je ob pojavljanju na tedanjih (1957-1963) dirkalnih progah prislužil ljudsko oznako ‘pontoon-fender’zaradi specifične oblike obeh sprednjih blatnikov. Za zunanjo podobo tega avtomobila je lastnoročno poskrbel lastnik karoserijske delavnice Scaglietti, Sergio Scaglietti, ker je šlo v primeru tega modela za njemu osebno najljubšo kreacijo, ki je zasnovana po vzoru tedanjih dirkalnikov Formule 1. Ferrari 250 TR (dolžina: 3959 mm, širina: 1523 mm, višina: 964 mm, medosna razdalja: 2250 mm, masa avtomobila: 794 kg) je zasnovan na podobni nosilni šasiji kot modela 500 TRC in 290 MM, vendar z občutno razliko glede števila valjev pri pogonskem agregatu. Omenjena tekmovalna modela so poganjali bencinski štirivaljniki, sprememba pravil združenja FIA za tekmovalno sezono v letu 1958 pa je omogočila vgradnjo 3,0-litrskega V12 (300 KM pri 7300 vrtljajih / 380 Nm motornega navora pri 5500 vrtljajih) bencinskega motorja. Legendarni dirkalnik doseže največjo hitrost 259 km/h in pospeši od 0- 96,56 km/h v šestih sekundah.
Prvi javni tekmovalni nastop tega modela se je odvijal v maju leta 1958 na vztrajnostni dirki 'ADAC 1000 KM Rennen' (Nürburgring - Nordschleife), kjer je prototip dosegel deseto mesto v skupni razvrstitvi. Ferrari na priloženih fotografijah ima za seboj pestro in glamurozno življenje. V decembru leta 1957 so ga predali novemu lastniku, tedanjemu dirkaču in kasnejšemu karoseristu iz Modene. Piero Drogo (leta 1962 je ustvaril unikatni 'shooting-brake' Ferrari 250 GT SWB Drogo, znan tudi kot 'Breadvan') se je v januarju leta 1958 z njim udeležil južnoameriške vztrajnostne dirke '1000 km - Buenos Aires' in dosegel četrto mesto v skupni razvrstitvi, čeprav se je moral spopadati s falango izkušenih in priznanih dirkaških imen (Phil Hill, Peter Collins, Wolfgang von Trips in Olivier Gendebien). Z njim je nastopil tudi pred publiko na Kubi, leta 1959 pa je dirkalnik zamenjal lastnika, ker so ga prodali bogatemu teksaškemu rejcu govedi, ki je gojil dirkaške ambicije. Alan Connell je s tem avtomobilom dosegel večje število zmag na tedanjih severnoameriških dirkah. Zadnji pravi tekmovalni nastop črno obarvanega primerka, ki je naprodaj v originalnem stanju se je odvijal v poletju leta 1963, ko je sodeloval na tedanji vztrajnostni dirki 'Elkhart Lake 500'. Organizatorji letošnje dražbe pričakujejo od prodaje tega dragocenega primerka še večji izplen finančnih sredstev kot v primeru lanskoletnega rekorderja z oznako Ferrari 250 GT SWB California Spyder (1961), ki so ga lani na istem mestu prodali za rekordno vsoto ($10,894,400 USD, €7,040,000, £5,598,208 GBP).
