Včeraj je v Detroitu potekala prva predstavitev povsem novega, striktno električno gnanega športnega avtomobila, ki z znova oživljeno blagovno znamko Detroit Electric obuja spomin na največjega in najbolj uspešnega proizvajalca serijskih električnih avtomobilov v dvajsetem stoletju…
Za ponovno oživitev ameriške avtomobilske znamke Detroit Electric (1907-1939, izdelanih približno 13.000 striktno električno gnanih avtomobilov) je poskrbel Britanec Albert Lam, nekdanji prvi mož znamke Lotus, ki je že leta 2008 napovedal razvoj novega športnega modela, zasnovanega na tehnološki platformi aktualnega lotusa exige, ker so se Američani povezali z malezijsko korporacijo Proton, ki je aktualni lastnik znamke Lotus. S tem dejanjem je Britanec ob pomoči ameriške ekipe dejansko posnemal že videno filozofijo podjetja Tesla Motors, čeprav pri znamki Detroit Electric zatrjujejo, da SP:01 ni kopija, temveč evolucijska izpeljanka, ker ga Američani že oglašujejo kot najhitrejše serijsko električno vozilo na tem planetu.
Za potrditev navedb glede dejanske evolucije modela SP:01 bo moral opazovalec priti zelo blizu tega športnega dvosedežnega avtomobila, kjer ga bo velika količina uporabljenih ogljikovih vlaken na območju karoserije morda le prepričala v smiselnost proizvajalčevih navedb. Ob tem so Američani od britanskega donatorja tehnološke platforme povzeli samo najnujnejše stvari (celotna potniška celica s parom bočnih vrat, nosilni okvir vetrobranskega stekla, par bočnih ogledal in 6-stopenjski ročni menjalnik z blokirano peto in šesto prestavo..) ter celotno zasnovo podvozja, ki lahko pri britanskem izvirniku prenese do 400 KM, vendar so ob tem prilagodili podvozje (vgrajene so vzmeti Eibach in blažilniki Bilstein) drugačnemu težišču in drugačni razporeditvi skupne mase avtomobila (1092 kg) na obeh oseh.
Ker je večina karoserijskih sestavnih delov iz ogljikovih vlaken, ki jih je prispevalo podjetje URT Group, izdelanih v nekoliko drugačni obliki kot pri izvirniku, ponuja SP:01 tudi nekaj novih oblikovnih rešitev, ki predstavljajo posledico inženirskih zahtev. Med njimi so omenili bolj proti potnikoma pomaknjeno požarno steno, ker so s tem pridobili dodaten prostor za akumulatorje (kapaciteta: 37 kWh, akcijski domet vozila z enim polnjenjem: približno 305 kilometrov), shranjene zadaj v motornem košu, kjer najdemo tudi en asinhronski električni motor (201 KM ter 224 Nm motornega navora) ter prej omenjeni 4-stopenjski ročni menjalnik. Ob vožnji po mestu naj bi uporabnik uporabljal samo prvo prestavo, druga mu bo zagotovila največ 96 km/h, nad to hitrostjo mu preostaneta še tretja in četrta prestava, ki ga bo lahko ponesla do največje končne hitrosti 250 km/h (0-100 km/h: 3,7 sekunde).
Dokaj originalna pa ostaja notranjost potniške kabine, kjer najdemo samo novost v obliki hišnega 'Infotainment' sistema SAMI (Smartphone Application Managed Infotainment), ki daje uporabniku možnost dostopa do cele vrste funkcij (nastavljanje ambientalne kabinske osvetlitve, upravljanje s predvajalnikom glasbe in satelitsko navigacijo, možnost daljinskega vklopa klimatske naprave…), med njimi tudi lociranje vozila s pomočjo pametnega telefona ter možnost daljinskega preverjanja splošne pripravljenosti vozila na vožnjo. Za vse to bo ameriški kupec odštel najmanj 135.000 ameriških dolarjev in na koncu prejel maloserijski avtomobil, ki bo izdelan samo v devetstodevetindevetdesetih primerkih. Na leto naj bi Američani izdelali samo 2.500 takšnih vozil…
Detroit Electric Coupe (1921)
