Letošnjega junija je minilo približno 50 let od dogodka, ki je vplival na življenjsko pot mladega Giorgetta Giugiara, ki je v tistem obdobju pri svojih sedemnajstih letih študiral umetnost ter tehnični dizajn v Torinu. Ob zaključku študijskega leta je potekala razstava del, ki so jih ustvarili študentje. Giugiarove avtomobilske skice niso ušle budnemu očesu tedanjega Fiatovega tehničnega direktorja, ki je iskalo nove talente, zato ga je dr. Dante Giacosa v septembru leta 1955 tudi zaposlil.

Leta 1959 je dobil zaposlitev v oblikovalski hiši Bertone, kjer je ostal do leta 1965, ko je prevzel vlogo prvega moža pri tedaj že nekoliko odpisani oblikovalski hiši Ghia. Leta 1968 se je odločil za samostojno pot in tako sta 13. februarja Giorgetto Giugiaro in njegov poslovni partner Aldo Mantovani ustanovila podjetje Italdesign s polnim imenom 'Studi Italiani Realizzazione Prototipi S.p.A.' in na tedanjem torinskem avtomobilskem salonu predstavila svojo prvo kreacijo v podobi prototipa z imenom manta. Od takrat so oblikovali in kasneje tudi izdelali okrog 200 različnih serijskih in študijskih avtomobilov. Med njimi lahko najdemo avtomobile kot so: alfa romeo giulia GT, fiat 850 spider, prototipa testudo ter canguro, prvi maserati ghibli, de tomaso pampero, de tomaso mangusta, prva VW golf in scirocco, prva lancia delta, prvi fiati panda, uno ter punto, lotus esprit, prvi hyundai pony ter isuzu 117 kupe in v zadnjem času tudi lexus GS 300 ter nekaj modelov južnokorejskega Chevroleta. S predstavitvijo tokijskega eksponata, ki je postavljen na njegovem razstavnem prostoru, je Giugiaro naredil nekaj za svojo dušo, ker si je izpolnil željo po preoblikovanju izdelka, ki izvira izpod peresa velike oblikovalske legende v podobi Pininfarine. Giugiaro gleda na to kot na nagrado in spomin na 'veliko avanturo, ki traja že 50 let in v njej zelo uživa skupaj s člani svoje družine'. Prvič v njegovem življenju je igral vlogo naročnika in izvajalca ter na koncu tudi prejemnika. Prve skice novega Ferrarija so nastale v letošnjem februarju. S pomočjo računalnikov v hišnem centru 'Virtual Reality Design' so jih prevedli v tridimenzionalno virtualno vozilo v merilu 1:1 in po odobritvi projekta nadaljevali z delom. V začetku letošnjega junija so opravili prve testne vožnje. Pri Ferrariju so mu pustili proste roke ob spreminjanju podobe darovalca tehnološke platforme. Pri preoblikovanju serijskega modela 612 scaglietti pa so mu vseeno postavili dva pogoja. Prvi je predvideval, da bo vozilo oblikovano v skladu s tradicionalno podobo znamke iz Maranella, pri drugem pa naj bi avtomobil poskrbel za senzacijo glede svoje notranje prostornosti in udobja kljub relativno kompaktnim zunanjim meram. Giugiarov odgovor na zahteve je izražen v podobi elegantno oblikovanega kupeja, ki skriva, da gre v bistvu za kombikupe. Ob pogledu na zadek bi človek pomislil, da so tečaji prtljažnih vrat nameščeni pod zadnjim steklom, vendar je resnica drugačna. Zadnje steklo se dvigne skupaj s pokrovom prtljažnika. Takšna zasnova je povzročila selitev rezervoarja za gorivo pod dno prtljažnega prostora, ki je pri serijskem modelu postavljen pokončno za zadnjima sedežema, ter odstranitev ojačitve karoserije pod zadnjim steklom in posledično naknadno ojačitev strešne konstrukcije. S tem posegom so pridobili nadaljnjih 30 litrov prtljažnega prostora in ga dvignili na 270 litrov kljub temu, da je zadnji karoserijski previs skrajšan za 7 centimetrov, sprednji pa za dva centimetra. Ob podrtem paru zadnjih sedežev lahko prtljažni prostor sprejme 500 litrov tovora z največjo dolžino 1,40 metra. Drugo posebnost pri ferrariju GG50, ki je obdržal enako medosno razdaljo (2,95 metra) in izgubil 90 milimetrov pri dolžini, ki znaša sedaj 4,81 metra, predstavlja električno gnani par zadnjih bočnih stekel, ki pripomore pri vstopu in izstopu obeh potnikov, katera bi prejela vozne karte za drugi razred, ker gre za kupe s sedežno zasnovo 2+2, potnika iz prvega razreda pa bosta v takšnem avtomobilu vedno potovala spredaj. V notranjosti so zamenjali armaturno ploščo in obdržali grafično podobo kontrolnih merilnikov ter na njej premestili nekaj kontrolnih stikal iz levega na desni del in dodali še centralno nameščeni zaslon navigacijskega sistema pioneer AVIC-X1R. Pod motornim pokrovom ni sprememb glede na serijsko izvedbo. Za vozne užitke je zadolžen agregat s 540 KM pri 7250 vrtljajih v minuti. 1,347 metra visoki in 1,95 metra široki GG50 je postavljen na 20-palčna lahka platišča, ki imajo spredaj nameščene pnevmatike dimenzij 245/35 ZR, na zadnjih pa najdemo pnevmatike dimenzij 305/35 ZR. tekst: Marko Miklavc foto: Ferrari