V Veliki Britaniji se bo v letošnjem oktobru odvijala nova dražba avkcijske hiše H&H Classics, kjer bodo kupcem ponudili dva legendarna britanska ferrarija iz zbirke zelo znanega britanskega zbiralca avtomobilov (Richard Colton) znamke Ferrari. Po napovedih poznavalcev naj bi Britanci za oba avtomobila ob prodaji iztržili od 10 do 20 milijonov ameriških dolarjev…
V obeh primerih gre za avtomobila z dobro znano zgodovino in lastništvom. Rdeči ferrari 250 GT 'Passo Corto' (SWB, namesto običajnih 2600 mm ima samo 2400 mm medosne razdalje zaradi lažjega premagovanja ovinkov…) berlinetta (številka šasije: 1995 GT) je eden izmed desetih primerkov, ki so jih v Maranellu, kjer je nastalo samo 167 (nekateri viri omenjajo številko 162) primerkov tega modela, izdelali za britanske kupce. Njegov prvi lastnik je polkovnik Ronnie Hoare, legendarni britanski uvoznik in zastopnik znamke Ferrari, ki si je leta 1960 omislil dva nova primerka modela 250 GT SWB berlinetta. Oba avtomobila sta imela na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja vlogi demonstracijskih vozil ob promoviranju avtomobilov te aristokratske znamke na britanskih tleh. Kot posebnost avtomobila, ki je naprodaj, so omenili karoserijo iz jekla in aluminija, ker je bila to v tistih časih povsem običajna kombinacija za bolj diskretne kupce, ki so se s takšnim cestnim modelom 250 GT SWB berlinetta ob nedeljah pogosto odpravili tudi na dirkalne steze.
Primerek, ki je naprodaj, ima vgrajen 'semi-competizione' pogonski sklop (3,0-litrski atmosferski bencinski V12 motor (SOHC, od 216 (161 kW) do 276 BHP (205 kW), odvisno od želja in zahtev kupcev)), podobno je izveden tudi menjalnik in rezervoar goriva. Poleg tega ima vgrajeno tudi zaporo diferenciala na zadnji pogonski osi ter štiri zavorne diske, ker je to prvi 'serijski' ferrari, ki je opremljen s takšnimi zavorami. Avtomobil, ki ga je zasnoval slavni italijanski konstruktorski trio (Giotto Bizzarrini, Carlo Chiti in Mauro Forghieri), sta vozila tudi dirkača Stirling Moss in Phil Hill. Med večjimi uspehi pa velja omeniti tri zaporedne zmage na dirki Tour De France, dve zaporedni zmagi v GT kategoriji na vztrajnostni dirki 24 ur Le Mansa ter dve zaporedni zmagi na zloglasnih 1000 kilometrih po dirkališču Nordschleife – Nürburgring. Na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja ni bilo avtomobila, ki bi lahko resno konkuriral temu modelu, ki se je kasneje razvil v še bolj legendarni ferrari 250 GTO. Leta 1970 je ta ferrari dobil novega lastnika in novo registrsko tablico 574 NOT. Richard Colton je z njim prevozil približno 96.000 kilometrov, tudi po kontinentalnem delu Evrope ter obiskal tudi njegovo rojstno mesto v Maranellu.
V primeru srebrnega ferrarija gre za legendarni model 275 GTB/4 (številka šasije: 10177 GT), ki so ga Italijani predstavili na sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja. Do konca proizvodnje je nastalo samo 300 primerkov tega avtomobila, ki je očaral tudi Steva McQueena, znanega filmskega igralca in poznavalca avtomobilizma z okusom za avtomobile, ki mu je prinesel legendarni vzdevek "The King of Cool". Primerek ferrarija, ki je naprodaj, se je rodil leta 1967. Richard Colton si ga je omislil šele leta 1974 kot zamenjavo za njegov bentley speed six in z njim prevozil približno 125.000 kilometrov. Ta legendarni 12-valjni ferrari (300 BHP (223 kW) 304 KM, največja hitrost: 257 km/h), ki je po mnenju mnogih eden izmed najboljših ferrarijev s spredaj vgrajenim motorjem, je znan po lahkotnosti vožnje, ker je lažji in posledično boljše vodljiv kot njegov znameniti naslednik 365 GTB/4 'Daytona'. Britanci so dobili samo 27 primerkov tega modela z volanom na njim ljubši strani potniške kabine. Oba avtomobila sta naprodaj v originalnem, nerestavriranem stanju, izkupiček od prodaje bo dobila britanska dobrodelna organizacija RNLI (The Royal National Lifeboat Institution), ki skrbi za reševanje ljudi na morju.
